Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (50.476-50.500)


  1.      ščínkavček  -čka m (í) manjšalnica od ščinkavec: ščinkavček in taščica ♪
  2.      ščínkavec  -vca m (í) manjša ptica pevka, katere samec je po prsih rdeče rjav: ščinkavec poje; strnadi in ščinkavci ∙ star. kakšnega ščinkavca imaš (od mraza) rdeč nos ♦ zool. ščinkavci manjše ptice pevke z razmeroma kratkim repom in kratkimi krili, Fringillidae ♪
  3.      ščínkavka  -e ž (í) samica ščinkavca: ščinkavka dela gnezdo ♪
  4.      ščínklja  -e ž (ȋ) ekspr. ščinkavka: poslušati petje ščinklje in ščinkavca ♪
  5.      ščipálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. zastar. ščipalnik: z nosu mu je padel ščipalec 2. nav. mn., zool. pajkovci s kratkim glavoprsjem in dolgim, členastim zadkom s strupnico na zadnjem členu, Scorpiones: ščipalci, pajki in pršice / navadni ščipalec ♪
  6.      ščipálen  -lna -o prid. (ȃ) navadno v zvezi ščipalne klešče kleščam podobna priprava za ščipanje, preščipavanje, zlasti žice: uporabljati ščipalne klešče ♪
  7.      ščipálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) 1. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila: otrok ji je podajal ščipalke; lesena, plastična ščipalka; košarica, vrečka za ščipalke / ščipalke za obešanje perila // majhna priprava iz dveh krakov za pripenjanje česa sploh: robovi prta na mizi so bili pritrjeni s ščipalkami / ščipalke za lase 2. mn., navadno v zvezi klešče ščipalke kleščam podobna priprava za ščipanje, preščipavanje, zlasti žice: navadne klešče in klešče ščipalke ◊ zool. ščipalnica ♪
  8.      ščipálnica  -e ž (ȃ) mn., star. ščipalne klešče, klešče ščipalke: ščipalnice so se pokvarile / žične ščipalnice ◊ zool. vsaka od kleščam podobnih pipalk pri ščipalcih in paščipalcih ♪
  9.      ščipálnik  -a m (ȃ) očala, ki se pritrdijo na nos: natakniti si ščipalnik; nosil je pozlačen ščipalnik z vrvico ◊ vet. kopitni ščipalnik kopitne klešče ♪
  10.      ščípanje  tudi ščipánje -a s (í; ȃ) glagolnik od ščipati: ščipanja in žgečkanja ne prenese / ščipanje poganjkov / ščipanje po trebuhu / ščipanje voznih listkov ♦ kozm. masaža, pri kateri se koža rahlo ščipa ♪
  11.      ščípati  -am tudi -ljem nedov., tudi ščipála (í) 1. s stiskanjem manjše površine kože s konci (prvih treh) prstov povzročati bolečino: ščipal ga je, da bi ga zbudil; otroci so se ščipali / ščipal jo je v prst, roko 2. s stiskanjem s konci (prvih treh) prstov, s kako ostro pripravo a) krajšati, zmanjševati: ščipati pujskom parklje, zobe; ščipati si nohte b) odstranjevati: ščipati poganjke 3. ekspr. povzročati sunkovite bolečine: v levi nogi ga je ščipal revmatizem / lakota jo ščipa v želodcu // brezoseb. imeti take bolečine, navadno v trebuhu: otroka spet ščipa / ščipa ga po trebuhu, v črevesju 4. ekspr. povzročati neprijeten, pekoč občutek: dim jih je ščipal v oči / mraz je ščipal v lica, obraz ● ekspr. ne ve, kaj jo ščipa, da je tako nerazpoložena vznemirja, muči; v vlaku je sprevodnik ščipal vozne listke, vozovnice luknjal in jih s tem delal neveljavne za drugo vožnjo ščipajóč -a -e: ščipajoč odvečne poganjke, je poškodoval steblo; ostro ščipajoč mraz ♪
  12.      ščipljáj  -a m (ȃ) stisk manjše površine kože s konci (prvih treh) prstov, s katerim se povzroča bolečina: začutila je njegov ščipljaj ♪
  13.      ščírnica  -e ž (ȋ) nav. mn., bot. rastline s celorobimi listi in drobnimi belkasto zelenimi, rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih, Amaranthaceae ♪
  14.      ščítar  -ja m (ȋ) zool., navadno v zvezi komar ščitar komar, ki prenaša povzročitelja rumene mrzlice, Aedes aegypti: pičil ga je komar ščitar ◊ zool. ščitarji hrošči s ščitasto razširjenim hrbtnim delom oprsja in pokrovkama, Cassida ♪
  15.      ščítarica  -e ž (ȋ) nav. mn., pal. izumrle ribe, pri katerih sta glava in sprednji del telesa pokrita s koščenimi ploščami, Placoderma ♪
  16.      ščítarka  -e ž (ȋ) zool. 1. kobra: pičila ga je ščitarka / kača ščitarka 2. azijska žaba s širokimi usti in močnimi čeljustmi, Scutiger schmidti ♪
  17.      ščítast  -a -o prid. (ȋ) ki ima obliko ščita: ščitaste luske; pikapolonica s ščitastimi perutmi / ščitasta oblika ◊ anat. ščitasti hrustanec ščitu podoben hrustanec v grlu; bot. ščitasti list list, ki ima pecelj sredi listne ploskve; zool. ščitasta uš majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove; kapar ♪
  18.      ščítnica  -e ž (ȋ) anat. žleza z notranjim izločanjem v vratu pod ščitastim hrustancem: bolezensko povečana ščitnica; motnje v delovanju ščitnice ♪
  19.      ščitoglávec  -vca m (ȃ) nav. mn., pal. izumrle dvoživke s ploščatim oklepom na glavi, Stegocephala ♪
  20.      ščitonóša  -e tudi -a m (ọ̄) nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec, ki nosi ščit z grbom: biti ščitonoša ♪
  21.      ščítovka  -e ž (ȋ) vrtn. sobna rastlina z velikimi suličastimi listi, Aspidistra elatior ♪
  22.      ščúka  -e ž (ú) 1. sladkovodna roparska riba z velikim, račjemu kljunu podobnim gobcem: loviti ščuke; krapi, postrvi in ščuke; biti hiter kot ščuka / za večerjo je bila ščuka v omaki ♦ zool. morska ščuka do 1 m dolga, v obalnem pasu živeča morska roparska riba, Sphyraena sphyraena 2. ekspr. kdor svoj (družbeni) položaj brezobzirno izrablja v svojo korist: ni se dobro zameriti ščukam / politične ščuke ♪
  23.      ščúkast  -a -o prid. (ú) ekspr. tak kot pri ščuki: ščukasta glava ♦ vet. ščukasto zobovje zobovje pri konju, psu, pri katerem sekalci spodnje čeljusti segajo pred sekalce zgornje čeljusti ♪
  24.      ščúkica  -e ž (ú) manjšalnica od ščuka: uloviti ščukico; ščukice in ostriži ♪
  25.      ščúrkast  -a -o prid. (ú) ekspr. tak kot pri ščurku: ščurkasto gomazenje ♪

   50.351 50.376 50.401 50.426 50.451 50.476 50.501 50.526 50.551 50.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA