Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (50.451-50.475) 
- ščekáti -ám tudi ščékati -am nedov. (á ȃ; ẹ̑) 1. oglašati se z glasom šček: v daljavi so ščekale srake 2. nar. bevskati: pes je besno ščekal ♪
- ščeketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. oglašati se z glasom šček: srake ščeketajo 2. nar. bevskati: lisica, pes ščeketa / mitraljezi so vso noč ščeketali / ta ženska že spet ščeketa zadirčno govori, se jezi ♪
- ščepíca -e ž (í) star. trščica: iz rane mu je izvlekel več ščepic / lesena ščepica ♪
- ščetár -ja m (á) izdelovalec ščetk: zaposlen je bil kot ščetar ♪
- ščetárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na ščetarje ali ščetarstvo: ščetarska delavnica / ščetarski svedri; ščetarske škarje / ščetarski izdelki / ščetarska obrt ♪
- ščetárstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje ščetk: pletarstvo in ščetarstvo ♪
- ščetáti -ám in ščétati -am nedov. (á ȃ; ẹ̑) star. krtačiti: ščetati uniformo / ščetati živali ♪
- ščetíca -e ž (í) star. ščetka: očistiti s ščetico / ščetica za zobe / sirkova ščetica sirkova krtača ● zastar. risal je s ščetico s čopičem ◊ bot. divja ščetica rastlina z vijoličastimi cveti v socvetju in listi, ki so po robu goli ali bodičasti, Dipsacus fullonum ♪
- ščetína -e ž (í) trša dlaka, zlasti pri prašiču: odstranjevati, strgati ščetine; poraščen z gostimi ščetinami; njegovi lasje so trdi kot ščetine / ekspr. teh nekaj ščetin še ni brada kocin / krtača, zobna ščetka iz naravnih ščetin // kar je tej dlaki podobno: perlonske ščetine omela; čopič iz umetnih ščetin ◊ gozd. ščetina zatrgani del pri štoru, pri tramu; zool. tipalne ščetine trše, resaste dlake nekaterih živali, s katerimi tipajo ♪
- ščetínar -ja m (ȋ) 1. ekspr. s ščetinami porasla žival, zlasti prašič: nakrmiti ščetinarje / divji ščetinar 2. nekdaj kdor nakupuje in prodaja ščetine ♪
- ščetínast -a -o prid. (í) 1. ki je iz ščetin: ščetinasta krtača 2. nav. ekspr. porasel s ščetinami: ščetinasta žival 3. ekspr. trd kot ščetina: ščetinasti lasje; ščetinaste obrvi ščetínasto prisl.: ščetinasto dlakava rastlina ♪
- ščetínica -e ž (í) ekspr. manjšalnica od ščetina: odstraniti ščetinice ♪
- ščetínovka -e ž (í) bot. trava s ščetinastimi listi in vijoličastimi klaski; volk ♪
- ščétka -e ž (ẹ̑) manjša priprava za čiščenje in gladenje iz šopov ščetin, žic, vstavljenih v lesen, plastičen hrbet: očistiti s ščetko; mehka, trda ščetka / zobna ščetka; ščetka za nohte / sesalec s ščetkami za čiščenje knjig, sten // krtača: loščilna, žična ščetka; ščetka za odstranjevanje blata ● ekspr. v ščetko pristriženi brki zelo na kratko, tako da stojijo pokonci ◊ čeb. prvi členek stopalca zadnjih nog z dlačicami, s katerimi čisti čebela s telesa cvetni prah; elektr. prevodnik, ki vzdržuje električno zvezo med nepremičnimi in gibljivimi deli stroja, aparata; lov. šop temnejše, grobe dlake na zunanji strani zadnjih nog srnjadi ♪
- ščétkanje -a s (ẹ̑) glagolnik od ščetkati: ščetkanje las / ščetkanje obleke ♪
- ščétkar -ja m (ẹ̑) izdelovalec ščetk: zaposlen je kot ščetkar; ščetkar in metlar ♪
- ščétkarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ščetkarje ali ščetkarstvo: ščetkarski izdelki / ščetkarski obrat; ščetkarska obrt ♪
- ščétkarstvo -a s (ẹ̑) obrt za izdelovanje ščetk: pletarstvo in ščetkarstvo ♪
- ščétkast -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. podoben ščetki: ščetkasti lasje ščétkasto prisl.: ščetkasto pristriženi brki ♪
- ščétkati -am nedov. (ẹ̑) čistiti, gladiti s ščetko: ščetkati lase; ščetkati si nohte / ščetkati čevlje, obleko krtačiti ♦ usnj. ščetkati usnje ♪
- ščétkica -e ž (ẹ̑) manjšalnica od ščetka: očistiti s ščetkico / ščetkica za zobe ♪
- ščína -e ž (í) nar. primorsko trščica: ščina se mu je zasadila v nogo ♪
- ščínka -e ž (ȋ) nar. primorsko frnikola: igrati se s ščinkami ♪
- ščínkanje -a s (ȋ) glagolnik od ščinkati: ščinkanje ščinkavcev ♪
- ščínkati -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom ščink: ščinkavec ščinka ♪
50.326 50.351 50.376 50.401 50.426 50.451 50.476 50.501 50.526 50.551 
