Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (50.101-50.125) 
- svatoválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od svatovalec: začele so prihajati svatovalke ♪
- svatovánje -a s (ȃ) glagolnik od svatovati: svatovanje je trajalo pozno v noč ♪
- svatováti -újem nedov. (á ȗ) udeleževati se praznovanja ob poroki: rad svatuje / iti svatovat / takrat so svatovali tri dni skupaj ♪
- svátovec -vca m (á) zastar. svat: vriskanje veselih svatovcev ♪
- svátovka -e ž (á) ženska oblika od svatovec: svatovci in svatovke ♪
- svátovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na svate: svatovski sprevod; svatovsko vriskanje / svatovska pesem; svatovska pojedina svátovsko prisl.: svatovsko oblečen ♪
- svátovščina -e ž (á) star. svatba: narediti svatovščino; iti, povabiti na svatovščino; starešina na svatovščini ♪
- svátski -a -o prid. (ȃ) redko svatovski: svatske pesmi ♪
- svéča -e ž (ẹ́) svetilo iz voska ali vosku podobne snovi s stenjem v sredi: sveča gori, ugasne; delati sveče; prižgati, upihniti svečo; debela, dolga, tanka sveča; lojena, parafinska, voščena sveča; plamen, soj sveče; biti raven kot sveča / delati pri sveči // kar je po obliki temu podobno: s streh so visele ledene sveče; ekspr. na kostanjih so cvetele sveče / ekspr. sveče pod nosom sta si brisala kar z rokavom sluz, smrkelj ● evfem. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali umrl bo; žarg., šport. narediti svečo stojo na lopaticah ◊ bot. papeževa sveča zdravilna rastlina z nazobčanimi listi in rumenimi cveti v grozdih; velecvetni lučnik; fiz. sveča enota za merjenje svetilnosti; kandela; rel. velikonočna sveča slovesno blagoslovljena okrašena sveča kot simbol vstalega Kristusa ♪
- svečàn tudi svečán -ána tudi svéčan -a m (ȁ á; ȃ; ẹ́) star. februar: letošnjega svečana je bilo zelo hladno ♪
- svečán -a -o prid. (á) 1. ki se opravlja po določenih predpisih, tako da se poudari pomembnost česa: svečani akt ustanovitve akademije; povabilo na svečani sprejem slovesni sprejem; svečana podelitev priznanj / svečana krstna predstava / svečano kosilo // ki se opravlja javno in z veliko dostojanstvenostjo, resnostjo; slovesen: svečana obljuba / svečana izjava 2. ki izraža vzvišenost, dostojanstvenost in resnost: svečan nastop; svečano občutje, razpoloženje; vse je bilo zelo svečano / svečani trenutki; njegov glas je bil tih in svečan; pren., ekspr. svečana tišina gozda 3. namenjen, predpisan za posebne prilike: svečana uniforma; ovratnik pri svečanem oblačilu / obleka za svečane prilike ∙ ekspr. danes je posebno svečana svečano oblečena svečáno prisl.: svečano se obleči; svečano okrašena dvorana ♪
- svečánost -i ž (á) 1. prireditev, posvečena pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanju: pripraviti veliko svečanost; to obleko nosi samo ob svečanostih; svečanost ob podelitvi nagrad / pogrebna, spominska svečanost 2. lastnost, značilnost svečanega: svečanost dogodka; ekspr. zavedati se svečanosti trenutka ♪
- svečánov tudi svéčanov -a -o prid. (ā; ẹ́) star. februarski: mrzlo svečanovo jutro ♪
- svečár tudi svéčar -ja m (á; ẹ̑) izdelovalec ali prodajalec sveč: kupiti sveče pri svečarju ♪
- svečárna -e ž (ȃ) prostor, obrat za izdelovanje sveč: svečarna in milarna ♪
- svečárstvo -a s (ȃ) obrt za izdelovanje sveč: lectarstvo in svečarstvo ♪
- svečáva -e ž (ȃ) star. razsvetljava: ostal je brez svečave in kurjave; slaba svečava / plinska svečava / ob taki svečavi si boš pokvaril oči // svetloba: stene je obsijala medla svečava; svečava zvezd ♪
- svečeníca -e ž (í) ženska oblika od svečenik: svečenice so varovale sveti ogenj ∙ evfem. svečenica ljubezni vlačuga, prostitutka ♪
- svéčica -e ž (ẹ́) manjšalnica od sveča: prižigati svečice; okrasiti s svečicami / kostanji so imeli že nežne zelene lističe in svečice ◊ teh. svečka ♪
- svéčka -e ž (ẹ́) 1. manjšalnica od sveča: prižgati, upihniti svečko; okrasiti jelko s svečkami in okraski; voščena svečka / pod nosom mu visita dve svečki 2. teh. priprava z elektrodama za vžig goriva v bencinskem motorju z električno iskro: zamenjati svečke; rezervne svečke / avtomobilska svečka; vžigalna svečka; žarilna svečka priprava z grelom, ki zažari in s tem pomaga pri vžigu vnetljive zmesi v dizlu ◊ med. zdravilo v obliki paličice, ki se daje v danko ♪
- svéčnica -e ž (ẹ́) rel. praznik Jezusovega darovanja 2. februarja: bilo je na svečnico ♪
- svedóčba -e ž (ọ̑) zastar. 1. dokaz: njegova pisma so svedočba, da je še ni pozabil; pismena svedočba 2. spričevalo: razdeliti učencem svedočbe / zdravniška svedočba ♪
- svedráč -a m (á) zastar. odčepnik ♪
- svédranje -a s (ẹ̑) glagolnik od svedrati: svedranje las ♪
- svédrast -a -o prid. (ẹ́) podoben svedru: svedrasti ostružki; svedrasti zvitki papirja; miza s svedrastimi nogami / ekspr. svedrast pogled vrtajoč, vprašujoč ♦ biol. svedraste bakterije spiralaste bakterije svédrasto prisl.: svedrasto zavito rogovje ♪
49.976 50.001 50.026 50.051 50.076 50.101 50.126 50.151 50.176 50.201