Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (49.701-49.725)


  1.      stŕganje  -a s (ŕ) glagolnik od strgati, odstranjevati: strganje starega ometa, rje; strganje smole z debla / strganje parketa / strganje parmezana / slišati je bilo strganje kobilic v travi ♪
  2.      strgár  -ja m (á) 1. kdor kaj strga: strgarji kož 2. nar. kosec, hrestač: oglašanje strgarja v travi ♪
  3.      stŕgati  -am tudi stŕžem nedov. (ŕ r̄) 1. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom odstranjevati: strgati lubje z debla, omet z zidu; strgati ribam luske; strgati rjo; strgati si blato s čevljev / strgati z nožem; strgal je z lopato po poti // potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati, da na čem česa ni več: strgati pod / strgati parket strugati / ženska je strgala kotel s strganjem ga čistila, snažila; strgati krompir s strganjem odstranjevati lupino 2. potegujoč z rezilom, ostrim predmetom delati iz živila majhne kose, dele: strgati hren, korenje 3. dajati ostre, odsekane glasove: kobilica strga / ekspr. pero strga po papirju ● ekspr. strgala mu je korenček: šlik šlak s premikanjem enega kazalca po drugem izražala škodoželjnost ♪
  4.      stŕgati  -am stil. stŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s sunkovitim potegom narediti, da kaj ni več celo: strgati nit; struna, vrv se strga / konj se je strgal in oddirjal po cesti; pes se strga z verige 2. s sunkovitim potegom odstraniti: strgati lepak z zidu; strgati obleko s koga; strgati si obvezo z rane ∙ ekspr. strgati komu masko z obraza pokazati njegovo pravo, resnično bistvo 3. s trganjem narediti, da kaj ni več celo; raztrgati: pes mu je strgal hlače; zataknila se je in si strgala krilo // s trganjem poškodovati, uničiti: strgati knjigo; pismo je strgal na drobne koščke 4. z rabo, uporabo narediti, da kaj ni več celo; raztrgati: otroci strgajo veliko obleke; čevlje je strgal v enem mesecu; pri takem delu se obleka hitro strga stŕgan -a -o: strgana nit; strgane nogavice; strgan in bos hodi okrog ∙ pog. govori kakor strgan dohtar veliko, spretno; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi; prim. iztrgati ♪
  5.      strgljáti  -ám nedov. (á ȃ) narahlo strgati z rezilom, ostrim predmetom: strgljati umazanijo s pohištva; strgljati po kovini, lesu ♪
  6.      strgúlja  -e ž (ú) strgalo: postrgati staro barvo s kovinsko strguljo / mizarska, zidarska strgulja / pred hišo so namestili strguljo za odstranjevanje blata s čevljev ♪
  7.      strhlenína  -e ž (í) nar. kar nastane s trohnenjem ♪
  8.      stríčnica  -e ž (ȋ) star. bratova hči; nečakinja ♪
  9.      stríga  -e ž (ȋ) nav. mn., zool. členonožci, ki imajo na vsakem obročku po en par členastih nog, Chilopoda: strige in kačice / sobna striga ♪
  10.      strígalica  -e ž (ȋ) 1. rjava žuželka s kleščami na koncu zadka: pod kamenjem so bile strigalice 2. nizko suh, slaboten človek: kaj počne tukaj ta strigalica ♪
  11.      strigúlja  -e ž (ú) nar. strigalica: strigulja leze po kamnu ♪
  12.      strína  -e ž (í) nar. teta: ima tri strine ♪
  13.      strínjanje  -a s (í) glagolnik od strinjati: strinjanje in razmikanje vrst / strinjanje s kom; strinjanje z obstoječim stanjem ♪
  14.      strínjati  -am nedov. (í) 1. knjiž. delati, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov; strnjevati: vojaki so strinjali vrste; množica se je razmikala in se spet strinjala / mravlje so se strinjale v kolone 2. knjiž. imeti, združevati: v sebi strinja moč in modrost; v glasu sta se mu strinjala humor in resnoba / glasovi se strinjajo v harmonijo; posameznosti se strinjajo v celoto / vsa lepota se strinja v njenih očeh je strínjati se 1. imeti enako mnenje o čem, stališče do česa: o tej stvari so se vsi strinjali; strinjam se, da je tako ravnanje neprimerno; v celoti, popolnoma se strinjati s kom; v vsem se strinjata // meniti, da je kaj pravilno, ustrezno: strinjati se z mnenjem, s predlogom; delavci so se strinjali s sporazumom / strinjati se z dnevnim redom, vsebino zapisnika / dov. kaj misliš ti? Strinjam se 2. knjiž. stikati se: njivi se tam strinjata; morje in nebo se strinjata v komaj vidni črti; žarki se strinjajo v eni točki 3. knjiž. ujemati se, skladati se: prevod se strinja z izvirnikom / resnica se s tem ne strinja; to se strinja s prakso ♪
  15.      striptizéta  -e ž (ẹ̑) ženska, ki izvaja striptiz: nastopala je kot striptizeta v baru ♪
  16.      stritarjánski  -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Stritarju: stritarjansko svetobolje ♪
  17.      stríža  -e ž (í) 1. delo, dejavnost, povezana z odstranjevanjem dlak pri ovcah: pripraviti vse za strižo / ovčja striža 2. striženje: striža ovc; škarje za strižo / volna zadnje striže // kar se nastriže: prodati ovčjo strižo ♪
  18.      stríženka  -e ž (ȋ) um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem izrezanih koščkov papirja, krpic: striženka in trganka // slika v tej tehniki: delati striženko ♪
  19.      strižína  -e ž (í) lov. odstreljena dlaka živali na nastrelu ♪
  20.      strížnica  -e ž (ȋ) 1. prostor za striženje: ovce so strigli v strižnici 2. mn., zastar. škarje: striči s strižnicami ♪
  21.      stŕjati se  -am se nedov. (ŕ) strjevati se: lava se ohlaja in strja / kri na rani se že strja ♪
  22.      strjenína  -e ž (í) 1. kar se strdi: strjenina barve 2. knjiž. želatina: dodati jedi strjenino ♪
  23.      stŕjenka  -e ž (ŕ) gastr. krema, ki se strdi zaradi dodane želatine: pripraviti strjenko / jajčna, mlečna, sadna strjenka; strjenka z mandeljni ♪
  24.      strjeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na strjevanje: strjevalno sredstvo ♦ fiz. strjevalna toplota toplota, ki se sprosti pri strjevanju ♪
  25.      strjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od strjevati: pospešiti strjevanje; strjevanje lepila, mavca / strjevanje krvi ♦ metal. strjevanje kovine, zlitine ♪

   49.576 49.601 49.626 49.651 49.676 49.701 49.726 49.751 49.776 49.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA