Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (49.626-49.650)


  1.      strážmešter  -tra m (ȃ) star. stražmojster: z leti je napredoval do korporala in stražmeštra / orožniški stražmešter ♪
  2.      strážmójster  -tra m (ȃ-ọ́) v stari Avstriji podoficirski čin ali nosilec tega čina: bil je povišan v stražmojstra; feldvebel in stražmojster // tak čin ali nosilec tega čina v organu za javno in državno varnost: ni bil stražmojster, ampak navaden stražnik / orožniški, policijski stražmojster ♪
  3.      strážnica  -e ž (ȃ) 1. stražarnica: vstopili so v zapuščeno stražnico / knjiž. onkraj polja se vidijo obmejne stražnice karavle 2. v nekaterih državah postaja organa za javno in državno varnost: stražnik je razgrajača odvedel na stražnico / policijska stražnica ♪
  4.      strážnik  -a m (ȃ) 1. v nekaterih državah uniformirani pripadnik organa za javno in državno varnost: stražnik je aretiral vlomilca; poklicati stražnika / mestni, obmejni, policijski stražnik; prometni stražnik 2. star. stražar: upijanil je stražnike in pobegnil / ob straneh sta stala častna stražnika; telesni stražnik / bil je hraber, zvest stražnik domovine čuvar ♪
  5.      strážniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stražnike: stražniški častnik / stražniška služba ♪
  6.      strčáti  -ím nedov. (á í) star. štrleti: lasje mu strčijo na vse strani; zobje so ji strčali naprej / visoke hiše strčijo v zrak strčèč -éča -e: strčeči brki, lasje; rastlina s strčečimi listi ♪
  7.      stŕda  prisl. (ȓ) redko trdo, močno: strda udariti po mizi / česar ni dosegel zlepa, je skušal doseči strda zgrda ♪
  8.      strdeníca  -e ž (í) star. medica: piti strdenico ● star. otrokom je prinesel nekaj rožičev in strdenic lecta ♪
  9.      strdína  -e ž (í) redko strdek: strdina barve ◊ ekon. strdina dela po Marxu v proizvod vloženo delo; opredmeteno delo ♪
  10.      stréga  -e ž (ẹ́) knjiž. strežba, streženje: dobra strega / strega stroju ♪
  11.      stréha  -e ž (ẹ́) 1. del, ki pokriva in ščiti stavbo pred padavinami: streha se podira, pušča; popraviti, na novo prekriti streho; vihar je razkril streho; opečnata, pločevinasta, slamnata streha; poševna, ravna, strma streha; streha, krita s salonitnimi ploščami, skodlami; sleme strehe; okno v strehi / kupolasta, piramidasta, stožčasta streha / hiša je že pod streho ima že narejeno streho / sobo ima pod streho na podstrešju ♦ arhit. dvokapna z dvema nagnjenima ploskvama za odtok vode, enokapna streha z eno nagnjeno ploskvijo za odtok vode; grad. mansardna streha katere ploskev je zlomljena v topem kotu navzdol // kar ščiti pred padavinami sploh: poiskati si streho; stopiti pod streho; za streho jim je bila smreka 2. kar kaj pokriva in ščiti pred padavinami, soncem: narediti streho nad balkonom; platnena streha; čoln s streho // zgornji del vozila: dati prtljažnik na streho avtomobila; streha vagona / avtomobil s premično streho 3. ekspr. stanovanje, dom: ostati brez strehe; iskati si streho nad glavo / rad bi se vrnil pod domačo, rodno streho domov; živijo pod skupno streho skupaj ● ekspr. posaditi, spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; ekspr. o tem čivkajo že vrabci na strehah to je že zdavnaj splošno znano; začel je zidati hišo pri strehi lotil se je stvari z neprave strani; ekspr. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi nastane prepir, spor; pod streho ekspr. ves pridelek je pod streho spravljen s polj in uskladiščen; žarg. študija bo kmalu pod streho končana; pog., ekspr. ta ga ima pod streho je vinjen; ekspr. otroke je že spravil pod streho preskrbel jim je stanovanje, zaposlitev; vzeti koga pod streho dati mu prenočišče, hrano; star. bil je rojen pod nizko, slamnato streho izhaja iz revne družine; ekspr. streha sveta Mont Everest; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti ♪
  12.      stréhar  in strehár -ja m (ẹ̑; á) nar. krovec: najeti streharja; streharji in tesarji ♪
  13.      stréharica  -e ž (ẹ̑) nar. 1. skodla: prekriti streho s streharicami 2. rastlina z mesnatimi listi in navadno rožnatimi ali rumenkasto belimi cveti; netresk: na slamnati strehi raste streharica ♪
  14.      stréhast  -a -o prid. (ẹ́) podoben strehi: iz stene so moleli strehasti previsi stréhasto prisl.: metulj s strehasto zloženimi krili ♪
  15.      stréhica  -e ž (ẹ́) manjšalnica od streha: narediti strehico nad balkonom; otroški voziček s strehico ♪
  16.      stréla  -e ž (ẹ́) 1. močna trenutna svetloba v obliki cikcaka, ki nastane pri razelektrenju ozračja, ali njen učinek: strela ga je oplazila; strela je povzročila veliko škodo; strele švigajo iz oblakov; strela je udarila v drevo; hiter je kot strela; obstal je kakor od strele zadet; novica je prišla kot strela z jasnega popolnoma nepričakovano; jezen je kot strela zelo; pren. iz oči ji švigajo strele 2. ekspr. zloben, hudoben človek: ta strela je vsega zmožen / kot psovka strela, bodi že tiho 3. ekspr., v medmetni rabi izraža a) jezo, nejevoljo nad kom: strela naj ga udari; da bi ga strela; grom in strela b) začudenje, presenečenje: gromska strela, kaj pa ti tukaj; strela jasna, saj to si ti c) podkrepitev trditve: tristo strel, da imaš prav ● ekspr. strele udarjajo v visoke vrhove pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki; star. izstreliti strelo puščico, strelico ◊ min. kamena strela brezbarven, prozoren poldrag kamen; vet. kopitna strela hrustančasti spodnji del kopita ♪
  17.      strelák  -a m (á) nar. koroško duhovit, dovtipen človek: on je pravi strelak ♪
  18.      strélast  -a -o prid. (ẹ̑) puščičast: strelasta oblika lista ♦ aer. strelasto krilo krilo, ki tvori z osjo trupa ostri kot; puščičasto krilo ♪
  19.      strélba  -e ž (ẹ̑) star. 1. streljanje: strelba je prenehala 2. strelno orožje: pograbil je nabito strelbo ♪
  20.      strélica  in strelíca -e ž (ẹ̑; í) tanka, lahka palica z navadno v obliki strešice okrepljeno konico na eni strani za streljanje z lokom; puščica: izstreliti strelico; zastrupljena strelica; švist strelic; švigniti kot strelica ∙ ekspr. te strelice letijo nanj ostri, zbadljivi očitki; ekspr. iz oči ji švigajo strelice ostri pogledi ♪
  21.      strelícija  -e ž (í) vrtn. okrasna rastlina z velikimi cveti, ki imajo suličaste oranžne in modre liste: podariti strelicijo ♪
  22.      strelína  -e ž (í) med. rana, ki jo naredi krogla, izstrelek ♪
  23.      streljáč  -a m (á) lov. lovec, ki mu pomeni lov zlasti streljanje divjadi: v lovski družini je bilo tudi nekaj streljačev ♪
  24.      streljáča  -e ž (á) nekdaj puška z zelo kratko cevjo: hajduška streljača ♪
  25.      streljáj  -a m (ȃ) 1. razdalja, ki se doseže pri streljanju: še nekaj skokov in že je bil zunaj streljaja 2. v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: streljaj od ceste stoji stara lipa; dober streljaj daleč so ležale prve hiše / za nekaj streljajev oddaljen ♪

   49.501 49.526 49.551 49.576 49.601 49.626 49.651 49.676 49.701 49.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA