Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (4.951-4.975)
- cefalopód tudi kefalopód -a m (ọ̑) nav. mn., zool. najvišje razviti mehkužec z lovkami okoli ust; glavonožec ♪
- cefedráti -ám [cef in cǝf] nedov. (á ȃ) star. cefrati ♪
- cefírka -e ž (ȋ) tekst. mehko sukana volnena preja za pletenine ♪
- cefrálnik -a [cef in cǝf] m (ȃ) les. stroj za drobljenje lesa v vlakna; defibrator ♪
- cefránje -a [cef in cǝf] s (ȃ) glagolnik od cefrati: cefranje volne; pren. od tega kritika smo vajeni samo cefranja in trganja ♪
- cefráti -ám [cef in cǝf] nedov. (á ȃ) trgati na koščke, nitke: živčno je cefrala rob predpasnika; obleka se na rokavih že cefra / krogle so cefrale listje; pren. burja cefra oblake; megla se cefra v krpe ♦ les. cefrati les drobiti ga v vlakna; defibrirati ♪
- céha 1 -e ž (ẹ̄) pog. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijačo; zapitek: danes plačam ceho jaz / vrača se od cehe popivanja, veseljačenja ∙ pog. zmeraj plačuje ceho za druge trpi (škodo) zaradi drugih ♪
- céha 2 -e ž (ẹ̑) žarg. rudnik, rudniški obrat: Tujina in vojna sta ga pehnili domov, naj blazen berači, umira doma .. prej kôpal je v Spittlu na cehi V a (M. Klopčič) ♪
- céhati -am nedov. (ẹ̄) pog. popivati, veseljačiti: po cele noči je cehal ♪
- céhta -e ž (ẹ̑) 1. star. slamnjača: ležati na cehti 2. ekspr., redko debela, močna ženska: takole dekle, taka cehta, pa lenari ♪
- cekájevski -a -o prid. (ȃ) pog. nanašajoč se na centralni komite: cekajevski funkcionar ♪
- cékar -ja m (ẹ́) pletena ožja košara z dvema ročajema, navadno iz slame: jemati iz cekarja; sram jo je hoditi s cekarjem na trg; pisan cekar; dekle s cekarjem v roki ♪
- cékarček -čka m (ẹ́) manjšalnica od cekar ♪
- cékas -a m (ẹ̑) teh. zlitina železa, niklja in kroma za električne grelne naprave: spirala iz cekasa; neskl. pril.: cekas žica ♪
- ceketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z glasom ck: srake ceketajo // slabš. mnogo, hrupno govoriti: sosede so ceketale ves dan ♪
- cekínast -a -o prid. (ȋ) ekspr. po barvi in sijaju podoben cekinu: cekinasta kaplja; čaša cekinastega vina cekínasto prisl.: vino se cekinasto lesketa na mizi ♪
- céla -e ž (ẹ̑) star. tesen, zaprt prostor; celica: samostanska cela ♦ arhit. prostor za češčenje boga v antičnem templju ♪
- celák -a m (á) 1. redko žrebec: par iskrih celakov 2. nekdaj celozemljak ♪
- celebrírati -am nedov. in dov. (ȋ) rel. opravljati slovesen obred: celebrirati pri slovesni maši ♪
- celésta tudi čelésta -e [če-] ž (ẹ̑) muz. klavirju podobno glasbilo z jeklenimi ploščicami namesto strun: koncert za flavto, godala, harfo in celesto ♪
- celibát -a m (ȃ) obvezna neoženjenost, zlasti duhovnikov nekaterih veroizpovedi, brezženstvo: protestantizem je odpravil celibat; zagovorniki in nasprotniki celibata / duhovniški celibat ♪
- célica -e ž (ẹ̑) 1. tesen, zaprt prostor: živeti v celici; jetniška, samostanska celica / telefonska celica za telefoniranje / plinska celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih 2. biol. osnovna gradbena enota organizmov: krvna, rastlinska celica; rakave celice; zgradba celice / spolna celica; delitev celice; pren. družina je osnovna celica človeške družbe 3. polit. osnovna organizacijska enota, zlasti v ilegali: ustanoviti partijsko celico ◊ čeb. celica šesterostran predelček v satu; elektr. akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; pomnilna celica osnovni del pomnilnika v (elektronskem) računalniku; fiz. fotoelektrična celica fotocelica ♪
- céličast -a -o prid. (ẹ̑) sestavljen podobno kot celice organizmov: celičasta zgradba rudnin / celičasta struktura podjetja ♪
- celičnína -e ž (ȋ) redko celična snov ♪
- celína -e ž (í) 1. velika, sklenjena površina kopnega sveta: ameriška, azijska celina / dežele na črni celini v Afriki 2. neobdelana zemlja: orati celino / njiva je ostala v celini / letos so znova preorali celino ledino 3. star. celota: obdelati snov v celini ◊ filat. celine pisma, dopisnice, zalepke z natisnjeno ali nalepljeno znamko ♪
4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051