Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (49.401-49.425)


  1.      stojnína  -e ž (ȋ) 1. pristojbina za prodajni prostor na trgu: plačati, pobirati stojnino; na živinskem sejmu so zvišali stojnino 2. pristojbina za nepravočasno naložena ali raztovorjena vozila: plačati stojnino železnici; ladijska stojnina ♪
  2.      stókanje  -a s (ọ́) glagolnik od stokati: iz sobe se je slišalo stokanje; stokanje bolnikov / stokanje motorja, vzmeti ♪
  3.      stókati  -am stil. stóčem nedov. (ọ́ ọ̑, ọ̄) 1. dajati slabotne, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine: ranjenec je vso noč stokal; v spanju je stokal; stokati od bolečin, napora; tiho, žalostno stokati // ekspr. dajati stoku podobne glasove: avto je stokal in kašljal; drevesa so stokala v burji; morje stoka in buči / veter žalostno stoka 2. ekspr. tožiti, tarnati: stokal je o svoji nesreči, življenju; stokal je, da je vzdrževanje hiš drago; vsega ima dovolj, pa kar naprej stoka 3. slabš. nerazločno, zatikajoče se govoriti: predavatelj je nekaj stokal, pa ga ni nobeden poslušal ● ekspr. narod je dolgo stokal pod tujim jarmom živel, trpel stokáje: stokaje se je sklonil; stokaje so zlezli na voz stokajóč -a -e: stokajoč je šel čez cesto; stokajoči ranjenci; prisl.: stokajoče povedati ♪
  4.      stókav  -a -o prid. (ọ́) ekspr. ki (rad) stoka: stokav bolnik / stokavi monologi ♪
  5.      stókavec  -vca m (ọ́) ekspr. kdor (rad) stoka: takih stokavcev ne maramo ♪
  6.      stókilográmski  -a -o prid. (ọ̑-ȃ) ki tehta sto kilogramov: stokilogramska teleta ♪
  7.      stóklasa  -e ž (ọ́) bot. trava z velikimi klaski in priostrenimi krovnimi plevami, navadno z resami, Bromus: med žitom je rastla stoklasa / mehka stoklasa ♪
  8.      stókrat  prisl. (ọ̑) izraža sto ponovitev: stokrat sto je deset tisoč / meter je stokrat daljši kot centimeter // ekspr. velikokrat, mnogokrat: to sem ti že stokrat rekel / sto in stokrat sem ti že povedal / povzročiti stokrat večjo škodo ● ekspr. ne dam ga, ne, in stokrat ne nikakor ne, sploh ne ♪
  9.      stókraten  tudi stókráten -tna -o prid. (ọ̑; ọ̑-ā) stokrat tolikšen: stokratna povečava opazovanega vzorca / ekspr. stokratno povračilo večkratno, mnogokratno ♪
  10.      stolár  -ja m (á) izdelovalec stolov ♪
  11.      stolárna  -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje stolov: zaposliti se v stolarni; stolarna in parketarna ♪
  12.      stólba  -e [tudi u̯b] ž (ọ̑) zastar. stopnišče: vzpenjati se po polžasti stolbi; stolba brez ograje ♪
  13.      stôlčkar  -ja [u̯č] m (ȏ) ekspr. kdor si prizadeva dobiti, ohraniti dobro mesto, dober položaj: komolčarji in stolčkarji ♪
  14.      stólétnica  -e ž (ọ̑-ẹ̑) 1. stota obletnica: proslaviti stoletnico podjetja; stoletnica pesnikovega rojstva 2. sto let stara ženska: stoletnic ni zelo veliko ♪
  15.      stólica  -e ž (ọ̑) 1. učno-znanstvena enota oddelka univerze: ustanoviti stolico za slovenski knjižni jezik; stolica za mladinsko psihologijo // učiteljsko mesto na taki enoti: prevzeti stolico na univerzi; zasesti stolico za novejšo zgodovino 2. star. glavno mesto: majhen kraj se je razvil v stolico velike države; zgodovina slovenske stolice 3. med. iztrebljanje: bolnik ima neredno stolico / imeti trdo stolico trdo blato ● iz Rima so prenesli papeško stolico v Francijo papeški sedež; bil je njegov naslednik na škofovski stolici škofovskem položaju ◊ rel. sveta stolica papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj ♪
  16.      stolíca  -e ž (í) 1. nar. stol: pasti, vstati s stolice; usesti se na stolico; nizka, visoka stolica; miza in stolice 2. les. lesena priprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje: položiti deske na stolico / mizarske, tesarske stolice ♪
  17.      stolíčka  -e ž (ȋ) nar. stolček: primaknila je stoličko k ognjišču / podnožna stolička pručka ♪
  18.      stólístnica  -e ž (ọ̑-ȋ) vrtn., navadno v zvezi roža stolistnica vrtnica s polnimi belimi ali rdečimi dišečimi cveti, katerih peclji so obrasli z žlezavimi dlakami, Rosa centifolia: posaditi rože stolistnice ♪
  19.      stolmáčiti  -im dov. (á ȃ) star. 1. razložiti, pojasniti: stolmačil mu je smisel besed 2. prevesti: stolmačiti knjigo v slovenščino ♪
  20.      stólnica 1 -e ž (ọ̑) cerkev pri sedežu škofije: maševati v stolnici; pročelje stolnice / ljubljanska stolnica ● star. dalj časa je živel v stolnici v glavnem mestu ♪
  21.      stólnica 2 -e [u̯n] ž (ọ̑) nar. prekmursko prt: pogrniti mizo z belo stolnico ♪
  22.      stoloravnátelj  -a m (ȃ) zastar. vodja omizja pri pojedini: stoloravnatelj je skrbel, da so bili pri zdravici vsi kozarci polni; določiti stoloravnatelja ♪
  23.      stolováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž., s prislovnim določilom imeti stalni vladarski sedež: v tem mestu so stolovali ruski carji // imeti delovno mesto: guverner je stoloval v mestu ob meji / ravnatelj stoluje v neprimernih prostorih 2. knjiž. imeti oblast, vladati: Habsburžani so stolovali dolgo časa / žena je stolovala in ukazovala kakor doma 3. ekspr. biti, nahajati se: na podstavku stoluje lepo izklesan kip / v tem fotelju je včasih stoloval stari oče sedel; v starih časih je tu stoloval znan umetnik živel, prebival; razvaline stolujejo nad reko se dvigajo ● knjiž., ekspr. stoloval je na čelu mize ponosno, oblastno sedel ♪
  24.      stôlpast  -a -o prid. (ó) podoben stolpu: stolpasta hiša; stolpasta oblika gradov / ekspr. stolpasta senca ♪
  25.      stolpíčast  -a -o prid. (í) 1. podoben stolpiču: na mizi je stal stolpičast svečnik; izrezljano stolpičasto stojalo 2. ki ima stolpiče: spomenik v obliki stolpičastega gradu ♪

   49.276 49.301 49.326 49.351 49.376 49.401 49.426 49.451 49.476 49.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA