Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (49.376-49.400)



  1.      stiskávost  -i ž (á) slabš. pretirana varčnost, skopost: ni jim ugajala njegova stiskavost
  2.      stiskávt  -a m () slabš. pretirano varčen, skop človek: ni tak stiskavt, kot so si mislili
  3.      stiskljáj  -a m () knjiž. rahel stisk: stiskljaj prstov
  4.      stíšati  -am dov. () narediti, da postane kaj tiho, tišje: stišati glas, jok / stišati orkester; stišati razposajene otroke pomiriti, umiriti stíšati se 1. postati tih, tišji: pogovor se je stišal; brezoseb. v razredu se je stišalo / glasovi so se stišali v šepetanje 2. ekspr. postati manj intenziven, manj izrazit; poleči se: hrup, vihar se stiša / bes v njem se ni stišal; bolečina se je polagoma stišala stíšan -a -o: vprašati s stišanim glasom; prisl.: stišano govoriti
  5.      stišávati  -am nedov. () delati, da postane kaj tiho, tišje: stišavati glas stišávati se postajati tih, tišji: jok se polagoma stišava
  6.      stiščáti  -ím dov. (á í) star. pririniti: stiščati voz na breg / komaj se je stiščal skozi množico
  7.      stiševáti  -újem nedov.) delati, da postane kaj tiho, tišje: stiševati glas stiševáti se postajati tih, tišji: pogovor se je stiševal
  8.      stíva  -e ž () min. rudnina magnezijev silikat s hidroksilno skupino: na vodi plavajoča stiva; nahajališče stive
  9.      stjuard  ipd. gl. steward ipd.
  10.      stkáti  stkèm dov.) 1. narediti tekstilni izdelek s križanjem, prepletanjem osnovnih niti in votka: stkati blago, platno; stkati iz lanu, volne; stkati na statvah; ročno stkati / stkati preprogo, prt; pren., ekspr. pisatelj je mojstrsko stkal pripoved 2. narediti pajčevino: pajki stkejo mreže stkáti se ekspr. nastati, pojaviti se: na nebu so se stkale rahle meglice; pren. med njimi so se stkale trdne vezi prijateljstva stkán -a -o: stkan prt; doma stkano platno; povest prikazuje življenje, stkano iz preprostih dogodkov
  11.      stláčiti  -im, in stlačíti in stláčiti -im dov.; á ) 1. povzročiti, da kaj zaradi pritiska a) zavzame manjši prostor: stlačiti seno; silažo je treba dobro stlačiti / stlačiti glino z nogami b) spremeni prvotno obliko: stlačiti klobuk, škatlo / stlačiti grozdje, sadje 2. s prislovnim določilom s tlačenjem spraviti kam: vso krmo so stlačili v silos; obleko je stlačil v nahrbtnik, vrečo / stlačiti zmleto meso v čreva / ekspr.: stlačiti knjigo v torbo dati; taka stvar se lahko stlači v žep / ekspr. v spored so stlačili marsikaj uvrstili; pren., ekspr. stlačiti znanje v učence // ekspr. povzročiti, da je množica ljudi stisnjena na kakem prostoru: vse obiskovalce so stlačili v eno sobo; vsi so se stlačili v dvorano / živeli so raje na deželi, niso se dali stlačiti v bloke ● ekspr. fanta so stlačili v pisano majico, hlače in dokolenke oblekli; ekspr. kršilce reda so stlačili v zapor zaprli stláčen -a -o: stlačen klobuk; stlačeni so bili kot slaniki; stlačeno seno
  12.      stláti  stéljem nedov., stêlji steljíte (á ẹ́) star. 1. nastiljati: stlati živini; stlati z listjem, s slamo 2. trositi, metati: stlati cvetje na pot
  13.      stóa  -e ž (ọ̑) 1. um., v stari Grčiji odprta dvorana, hodnik s stebri: zbiranje Zenonovih učencev v stoi 2. filoz. stoicizem: predstavnik grške, rimske stoe
  14.      stóbárven  -vna -o prid. (ọ̑-) ekspr. mnogobarven: stobarvna svetloba se blešči
  15.      stódínarski  -a -o prid. (ọ̑-) ki ima vrednost stotih dinarjev: stodinarski bankovec
  16.      stoênka  -e ž (ē) pog. tip srednje velikega osebnega avtomobila znamke Fiat: nesrečo je povzročil voznik stoenke
  17.      stógla  -e ž (ọ̑) nav. mn., nar. jermen za zavezovanje čevljev: rahljati, vezati stogle na čevljih / čevlji na stogle
  18.      stóglásen  -sna -o prid. (ọ̑-ā) ekspr. mnogoglasen: vpitje se je mešalo s stoglasnim truščem; stoglasno petje ptičev
  19.      stóglàv  in stógláv -áva -o prid. (ọ̑- ọ̑-á; ọ̑-) 1. v pravljicah ki ima sto glav: stoglavi zmaj; bajke o stoglavi morski pošasti 2. knjiž. številen, velik: stoglava jata ptičev; stoglava množica ljudi
  20.      stója  -e ž (ọ́) 1. glagolnik od stati stojim: stoja ga je utrujala; dolga, nepremična stoja; stoja na eni nogi, na prstih // pokončen položaj telesa, ki se s kakim delom opira ob podlago: preiti iz stoje v sedenje / stoja na glavi, na rokah 2. vet. drža nog stoječe živali: ocenjevati stojo živali / dogasta ali oksasta stoja pri živalih z navzven ukrivljenimi nogami; iksasta stoja pri živalih z navznoter ukrivljenimi nogami; položna stoja psa pri kateri se šape dotikajo tal s celo površinošport. delati stojo stati na rokah; koračna stoja pri kateri je teža telesa enakomerno porazdeljena na obe razmaknjeni nogi
  21.      stojálce  -a s (ā) manjšalnica od stojalo: stojalce za rože; podstavki in stojalca
  22.      stojálo  -a s (á) priprava, na katero se kaj da, postavi: postaviti stojalo; mikrofon visi na stojalu; stojalo s policami / fotografsko stojalo na katero se pri fotografiranju da fotografski aparat; slikarsko stojalo; trinožno stojalo; stojalo za dežnike, rože; stojalo za note
  23.      stójčkati  -am nedov. (ọ̑) otr. stati: še malo stojčkaj; kar lepo stojčkajte in počakajte
  24.      stójka  -e ž (ọ̑) pokončna podpora: postaviti, zamenjati stojke; podpreti poškodovane strope s stojkami; jeklena, lesena stojka / jamska stojka
  25.      stójnica  -e ž (ọ̑) mizi podobna priprava na prostem za prodajanje sadja, zelenjave, drobnih predmetov: postaviti stojnice; prodajati na stojnici; stojnice lectarjev; stojnice za zelenjavo, z rožami / ekspr. stojnice vabijo / pokrite stojnice

   49.251 49.276 49.301 49.326 49.351 49.376 49.401 49.426 49.451 49.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA