Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (48.676-48.700)


  1.      sprhlína  -e ž (í) agr. razkrojene organske snovi: prepereline in sprhline ♪
  2.      sprhnína  -e ž (ȋ) agr. razkrojene organske snovi: gozdna zemlja vsebuje veliko sprhnine ♪
  3.      sprhútati  -am dov., tudi sprhutála (ū) hitro, slišno zamahniti s perutmi: kokoš sprhuta // prhutajoč zleteti: prestrašena ptica je sprhutala z veje ♪
  4.      sprhutávati  -am nedov. (ȃ) hitro, slišno zamahovati s perutmi: ptice sprhutavajo / sprhutavati s krili ♪
  5.      spričeválo  -a s (á) 1. dokument o učenčevem uspehu in vedenju: dobiti spričevalo; izdati, overoviti, podpisati spričevalo; k prošnji je treba priložiti zadnje šolsko spričevalo / maturitetno spričevalo; zrelostno spričevalo; spričevalo o končani osnovni šoli // učenčev uspeh v takem dokumentu: imeti dobro, odlično, slabo spričevalo; ocena iz matematike mu kvari spričevalo 2. s prilastkom listina z določenimi podatki, s katero se kaj dokazuje, potrjuje: zdravniško spričevalo; spričevalo o izvoru blaga; izdati spričevalo o sposobnosti ladje za plovbo 3. nav. ekspr., s prilastkom kar kaj dokazuje, potrjuje: uspešno opravljeno delo je spričevalo njegove sposobnosti; to je slabo spričevalo zanj; vedenje je spričevalo srčne kulture / jezik v razpravi ne daje avtorju najboljšega spričevala je slab, neprimeren ● zastar. predstojnik mu je dal spričevalo, da je natančen je izjavil; zastar. za te otroke moram dati spričevalo, da so pridni reči, trditi ◊ jur. nravstveno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o vedenju osebe; ubožnostno spričevalo nekdaj listina, ki jo izda občina o gmotnih razmerah osebe; šol. nostrificirati spričevalo; izstopno, končno spričevalo ♪
  6.      spričevati  ipd. gl. izpričevati ipd. ♪
  7.      spríčkati se  -am se dov. (ȋ) medsebojno izraziti nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro: spričkala sta se zaradi otrok; za vsako malenkost se spričkata; večkrat se spričkajo, pa so si spet dobri ♪
  8.      sprijateljeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) sklepati prijateljska razmerja: mladi se radi sprijateljujejo; sprijateljevati se s sodelavci ♪
  9.      sprijateljíti se  -ím se in sprijáteljiti se -im se dov. (ȋ í; ȃ) skleniti prijateljsko razmerje: otroci se radi sprijateljijo; sprijateljiti se s sosedi / čez nekaj let sta se spet sprijateljila ♪
  10.      sprijaznítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od sprijazniti se: sprijaznitev z usodo, življenjem ♪
  11.      sprijázniti se  -im se dov. (á ȃ) 1. prenehati imeti odklonilen odnos do česa neprijetnega, neugodnega zaradi prepričanja, da se stvar ne da spremeniti: sprijazniti se z mislijo na smrt; sprijazniti se z nastalim položajem; ni se mogel sprijazniti s tem, da je vse izgubljeno; sprijazniti se z usodo, življenjem / sprijazniti se z novim vodstvom 2. star. sprijateljiti se: seznanila in sprijaznila sta se z vsemi sopotniki / potrpite malo, morda se še sprijaznimo sprijázniti knjiž. povzročiti prijazen, naklonjen medsebojni odnos: otroci so ju sprijaznili / vino sprijazni ljudi sprijáznjen -a -o: z vsem sprijaznjen človek; biti sprijaznjen z usodo, življenjem ♪
  12.      sprijáznjenje  -a s (ā) glagolnik od sprijazniti se: sprijaznjenje z novim položajem ♪
  13.      sprijáznjenost  -i ž (ā) dejstvo, da je kdo sprijaznjen: sprijaznjenost z usodo, življenjem ♪
  14.      sprijaznjeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) prenehavati imeti odklonilen odnos do česa neprijetnega, neugodnega zaradi prepričanja, da se stvar ne da spremeniti: ljudje so se začeli sprijaznjevati z novimi ukrepi / sprijaznjevati se z novo oblastjo ♪
  15.      sprijémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od sprijemati se: sprijemanje testa, zemlje / sprijemanje krvi ♪
  16.      sprijémati se  -am se tudi -ljem se nedov. (ẹ̑) 1. zaradi lepljivosti pritrjevati se drug k drugemu: mokri lasje se sprijemajo; prsti se mu sprijemajo, ker je zlagal smolnate deske // ob medsebojnem dotiku ostajati skupaj: listi so se začeli sprijemati / sneg se sprijema; ilovnata zemlja se sprijema / na vlažnem se cement sprijema v kepe; sladkor se pri segrevanju sprijema v grudice; pren., knjiž. posamezni drobci predstave se počasi sprijemajo v celoto 2. star. spopadati se, spoprijemati se: sprijemati se z orožniki / fantje so se večkrat sprijemali ● redko snežinke se sprijemajo na obleko prijemajo; ekspr. zdaj ni čas, da bi se sprijemali z besedami prepirali sprijemajóč se -a -e: sprijemajoči se lasje; sprijemajoča se prst ♪
  17.      sprijémkast  -a -o prid. (ẹ̑) redko sprijemljiv, lepljiv: sprijemkast pljunek / hoditi po sprijemkasti ilovici ♪
  18.      sprimitivizírati  -am dov. (ȋ) knjiž. narediti kaj primitivno: sprimitivizirati medsebojne odnose ♪
  19.      sprímkast  -a -o prid. (ȋ) redko sprijemljiv, lepljiv: sprimkasto blato ♪
  20.      spríntati  -am tudi špríntati -am nedov. in dov. (ȋ) žarg. zelo hitro teči, plavati, kolesariti: sto metrov pred ciljem je začel sprintati / kam pa sprintaš tečeš, greš ♪
  21.      sprínterica  tudi šprínterica -e ž (ȋ) nav. mn., šport. obuvalo z jeklenimi konicami na podplatih, zlasti za tek: obuti sprinterice ♪
  22.      sprínterka  tudi šprínterka -e ž (ȋ) ženska oblika od sprinter: tekmovalka je obdržala prvo mesto med sprinterkami ♪
  23.      sprivatizírati  -am dov. (ȋ) nav. ekspr. družbeno, kolektivno spremeniti v privatno: sprivatizirati šport sprivatizírati se omejiti se na zasebno življenje: predstavniki gibanja so se sprivatizirali ♪
  24.      sprofanírati  -am dov. (ȋ) knjiž. narediti, povzročiti, da kaj ni več vzvišeno: sprofanirati idejo ♪
  25.      sprofesionalizírati  -am dov. (ȋ) knjiž. narediti, da postane kaj poklicno: sprofesionalizirati gledališče sprofesionalizírati se doseči visoko stopnjo pri opravljanju kakega dela: športnik se je zelo sprofesionaliziral sprofesionalizíran -a -o: sprofesionaliziran športnik ♪

   48.551 48.576 48.601 48.626 48.651 48.676 48.701 48.726 48.751 48.776  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA