Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (48.651-48.675)



  1.      sprenevéda  -e ž (ẹ̑) knjiž. kar kaže sprenevedanje: njegov obraz je spreneveda
  2.      sprenevédanje  -a s (ẹ́) glagolnik od sprenevedati se: tako sprenevedanje mu je zoprno; premotila ga je s svojim sprenevedanjem / odgovoriti brez sprenevedanja
  3.      sprenevédast  -a -o prid. (ẹ́) ki se (rad) spreneveda: sprenevedasta ženska; je domišljava in sprenevedasta / govoriti s sprenevedastim glasom sprenevédasto prisl.: sprenevedasto se začuditi
  4.      sprenevédati se  -am se nedov. (ẹ́) delati se nepoučenega, neobveščenega: ta človek se rad spreneveda; nikar se ne sprenevedaj, da ga ne poznaš, saj si bil zraven / pri njih je vse preprosto in naravno, da se ni treba nič sprenevedati pretvarjati sprenevedajóč se -a -e: sprenevedajoč se je rekel, da ga ne pozna; prisl.: sprenevedajoče pogledati
  5.      sprenevédav  -a -o prid. (ẹ́) ki se (rad) spreneveda: sprenevedav človek; biti sprenevedav / motijo ga ti sprenevedavi obrazi ● ekspr. sprenevedava moda nenavadna, spremenljiva; ekspr. sprenevedavo vreme zelo spremenljivo sprenevédavo prisl.: sprenevedavo odgovoriti
  6.      sprenevédavost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost sprenevedavega človeka: moti jih njegova sprenevedavost / hoče si ga pridobiti z mladostno sprenevedavostjo
  7.      spreobráčanje  tudi izpreobráčanje -a s (ā) glagolnik od spreobračati: spreobračanje pijancev / spreobračanje nevernikov
  8.      spreobráčati  -am tudi izpreobráčati -am nedov.) 1. povzročati, da kdo spremeni svoje ravnanje, življenje in postane boljši: želel je spreobračati mladino; potepuhe in delomrzneže je težko spreobračati / spreobračati ljudi v svoje somišljenike 2. rel. povzročati, da kdo sprejme drugo veroizpoved, zlasti katoliško: spreobračati nevernike, protestante 3. star. spreminjati: vedno hoče kaj spreobračati / poskušali so spreobračati nežlahtne kovine v zlato ● star. ne spreobračaj besed ne obračaj besed
  9.      spreobračeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor spreobrača: spreobračevalec delomrznežev / spreobračevalci poganov
  10.      spreplétati  -am tudi izpreplétati -am nedov. (ẹ̑) prepletati: drevesa sprepletajo veje / sprepletati prste / pisatelj sprepleta več življenjskih zgodb; v tem filmu se sprepletata resničnost in domišljija
  11.      spreprôščati  -am nedov. (ó) knjiž. delati kaj (bolj) preprosto: teh pojmov ne kaže spreproščati
  12.      spréšati  -am dov. (ẹ́) pog. narediti, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina; stisniti: sprešati grozdje // z delovanjem sile na vso površino narediti, da kaj dobi določeno obliko: sprešati kose kovine ● pog., ekspr. v avtobusu bi ga skoraj sprešali so ga v gneči zelo stiskali spréšan -a -o: grozdje je že sprešano; prim. izprešati
  13.      spretnják  -a m (á) knjiž., redko spreten človek: gibi spretnjaka / ta spretnjak se zna uveljaviti
  14.      spretnjákar  -ja m () ekspr. spreten človek: on je velik spretnjakar / cirkuški spretnjakarji
  15.      spretnjákovič  -a m (á) slabš. spreten človek: ta spretnjakovič se je znal izogniti vsem nastavljenim pastem
  16.      spretnjáštvo  -a s () knjiž. spretno, iznajdljivo ravnanje: uveljaviti se s svojim spretnjaštvom
  17.      sprevájati  -am nedov. (ā) knjiž. voditi sem in tja: sprevajati konja po dvorišču / koklja sprevaja piščance / sprevajati dekle spremljati jo, sprehajati se z njo; sprevajati se po glavni ulici sprehajati se, hoditi
  18.      sprevážati  -am nedov. () zastar. voditi na sprehod: sprevažati psa po parku sprevážati se voziti se: sprevažati se s kolesljem
  19.      sprevézati  in sprevezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) nar. vzhodno prevezati: sprevezala mu je rane sprevézan -a -o: lasje, sprevezani z ruto
  20.      sprevidévati  -am tudi izprevidévati -am nedov. (ẹ́) spoznavati, dojemati: sprevidevati potrebo po izobrazbi; počasi sprevideva, da bi bilo bolje ostati
  21.      sprevíjati  -am nedov. (í) star. previjati: sprevijati otroka
  22.      sprevódnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od sprevodnik: sprevodnica je začela pregledovati vozovnice / avtobusna sprevodnica
  23.      sprevráčanje  tudi izprevráčanje -a s (ā) glagolnik od sprevračati: sprevračanje kriterijev / sprevračanje dejstev / sprevračanje resnega junaka v smešnega
  24.      sprevráčati  -am tudi izprevráčati -am nedov.) 1. spreminjati, zlasti na slabše: sprevračati kriterije ocenjevanja; sprevračati naravni red; razpoloženje se sprevrača 2. prikazovati kaj drugače, neresnično: nasprotniki so sprevračali njegove namene; sprevračati pomen besed sprevráčati se tudi izprevráčati se v zvezi z v spreminjati se, zlasti v kaj slabšega: jeza se sprevrača v sovraštvo / z leti se je vse bolj sprevračal v odljudneža ∙ knjiž. pomlad se sprevrača v poletje prehaja
  25.      spŕhati  -am dov. () redko sprhutati: na dvorišču je sprhal petelin; prim. izprhati

   48.526 48.551 48.576 48.601 48.626 48.651 48.676 48.701 48.726 48.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA