Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (47.976-48.000)


  1.      soprán  -a m (ȃ) najvišji ženski ali deški glas: peti sopran; imela je lep, prijeten sopran / odgovorila je v vreščečem sopranu // nav. mn., žarg. sopranistka ali sopranist: nastopili so soprani in alti; filharmonija potrebuje več sopranov ◊ muz. dramski sopran sopranski glas, navadno nekoliko nižji od liričnega soprana; koloraturni sopran sopranski glas za izvajanje koloratur; lirični sopran; prvi sopran najvišji sopran v vokalnem stavku ♪
  2.      sopránček  -čka m (ȃ) ekspr. sopran: igrala je na klavir in preizkušala svoj sopranček; lep sopranček ♪
  3.      sopraníst  -a m (ȋ) kdor poje sopran ♪
  4.      sopranístka  -e ž (ȋ) ženska, ki poje sopran: zvečer bo nastopila svetovno znana sopranistka; angažirati sopranistko ♪
  5.      sopránski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sopran: sopranski glas / sopranska vloga ♦ muz. sopranski ključ C ključ na prvi črti črtovja; sopranski saksofon saksofon, ki ima sopransko lego; sopranska lega ♪
  6.      sopráznik  tudi sópraznik -a m (á; ọ́) rel., nekdaj manjši praznik, ko se lahko opravljajo težka dela ♪
  7.      sòpredlagátelj  -a m (ȍ-ȃ) kdor je skupaj s kom predlagatelj česa: s sopredlagateljem podpisati zakonski osnutek ♪
  8.      sòpredsédnica  -e ž (ȍ-ẹ̑) ženska oblika od sopredsednik: sopredsednica odbora / Sovjetska zveza je bila sopredsednica konference o Indokini ♪
  9.      sòprispévati  -am dov. in nedov. (ȍ-ẹ́) skupaj s kom prispevati: banke soprispevajo za graditev stanovanj / to dejstvo je soprispevalo k zmagi ♪
  10.      sopróga  -e ž (ọ̄) v meščanskem okolju (zakonska) žena: predstavil jim je svojo soprogo; gospod inženir s soprogo / v protokolarnih sporočilih slovesen sprejem predsednika prijateljske države in njegove soproge ♪
  11.      sóra  -e ž (ọ̑) močnejši drog, ki povezuje sprednji in zadnji del voza: skrajšati soro; uporabiti brezovo deblo za soro / peljati se na sori sedeč na zadnjem delu sore ♪
  12.      sorazméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. katerega deli so v pravem razmerju: sorazmerni stebri; njena postava je bila sorazmerna; stavba je premalo sorazmerna 2. v povedni rabi, navadno v zvezi s s, z ki ima glede na dejstvo, s katerim se primerja, ustrezno mero, količino: fantova majhna glava ni bila sorazmerna z njegovo veliko postavo / presežek je bil sorazmeren z deležem zaposlenih / publ. njegove pravice in dolžnosti niso bile sorazmerne pravicam in dolžnostim drugih 3. glede na dejstvo, s katerim se primerja, precej velik, precejšen: sorazmerna cenenost izdelka ga je presenetila; ugotoviti sorazmerno zaostalost pokrajine // precej velik, precejšen sploh: zmotiti sorazmeren mir v mestu; všeč jim je bila sorazmerna varnost postopka ◊ jur. sorazmerni delež delež, ki izhaja iz dednopravnega razmerja; mat. obseg kroga je sorazmeren s polmerom; obratno, premo sorazmeren sorazmérno prisl.: zakon mora sorazmerno deliti pravice in bremena; vrniti se v sorazmerno kratkem času; sorazmerno majhna umrljivost; sorazmerno malo ∙ vrt je sorazmerno urejen še kar ♪
  13.      sorazmérje  -a s (ẹ̑) 1. pravo razmerje delov česa: če bi še kaj dodali, bi bilo sorazmerje članka porušeno; klasično sorazmerje njenega obraza; sorazmerje človeškega telesa / poslopje ga je presenetilo s svojimi sorazmerji 2. ustrezna mera, količina glede na dejstvo, s katerim se primerja: doseči sorazmerje med opravljenim delom in plačilom; sorazmerje med izvozom in uvozom / sorazmerja v delitvi dohodkov razmerja / stroški niso v sorazmerju z izdatki / povečati pokojnine v sorazmerju s stopnjo inflacije v skladu ◊ mat. sorazmerje enakost dveh razmerij; obratno sorazmerje pri katerem se ena odvisna količina zmanjšuje v istem razmerju, kot druga odvisna količina narašča; premo sorazmerje pri katerem se odvisni količini zmanjšujeta ali večata v istem razmerju ♪
  14.      sorazmérnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost sorazmernega: sorazmernost zgradbe ga je navdušila / premajhna sorazmernost poročanja o razstavah / med predmeti ni bilo prave sorazmernosti sorazmerja ◊ fiz. meja sorazmernosti največja obremenitev, do katere je deformacija telesa premo sorazmerna s silo; lingv. veznik če se uporablja za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; mat. obratna, prema sorazmernost obratno, premo sorazmerje ♪
  15.      sorazmérnosten  -tna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sorazmernost: sorazmernostna delitev denarnih sredstev ◊ fiz. sorazmernostna meja meja sorazmernosti; mat. sorazmernostni faktor faktor, ki izraža spremembo kake količine; sorazmernostni koeficient ♪
  16.      sorazméroma  prisl. (ẹ̑) redko razmeroma: v mestu je bil sorazmeroma gost promet ♪
  17.      sordína  -e ž (ȋ) muz. priprava pri godalnih, pihalnih in tolkalnih instrumentih za dušenje tonov, dušilec: violinist je namestil sordino; igrati s sordino; kovinska, lesena sordina; pren., publ. iz njegove poezije se oglaša, čeprav s sordino, zanos mladosti ♪
  18.      sordiníran  -a -o prid. (ȋ) 1. muz. ki ima s sordino zmanjšano jakost zvoka: sordinirano trobilo / sordiniran ton 2. publ. omiljen, ublažen: imel je oster glas, nikoli sordiniran s prizanesljivostjo ∙ publ. njegova narava je sordinirana, njegovi nasveti diskretni zadržana ♪
  19.      soródnica  -e ž (ọ̑) ženska oblika od sorodnik: pomagati sorodnici / ti dve rastlini sta sorodnici / bližnja, daljna sorodnica ♪
  20.      sorodovína  -e ž (í) zastar. sorodniki: materina sorodovina je bila velika / sorodovina z imenom Gruden ♪
  21.      sòroják  -a m (ȍ-á) publ. rojak: skrbela je za svoje sorojake v mestu / predstaviti sorojakom znanega pesnika v prevodu ♪
  22.      sórta  -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom 1. kulturne rastline iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih kulturnih rastlin iste vrste, zvrst: ta sorta pšenice se je izrodila; uvajati, vzgajati nove sorte; krompirjeve sorte; sorte grozdja / sorta jonatan / industrijska, jedilna sorta; krompir zgodnje sorte ♦ agr. debeloplodna sorta jagod; opraševalna sorta za opraševanje sort, ki se z lastnim cvetnim prahom ne morejo oploditi; poskusna sorta katere lastnosti se načrtno preizkušajo; vodilna sorta ki je zaradi dobrih lastnosti najbolj razširjena 2. pog. vrsta: za kosilo so imeli tri sorte mesa; prodajati več sort peciva / slabš. poznam to sorto ljudi take (slabe) ljudi 3. nav. ekspr., v rodilniku, z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo tak, kot določa prilastek: biti boječe, vesele sorte; čudne sorte ženska; on je človek posebne sorte / hči je čisto materine sorte prav taka kot mati / to je malomarnost, uživaštvo najslabše sorte ● pog. iste sorte ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo; pog. kaj hočemo, ljudje so vsake sorte različni; vse sorte pog. vse sorte presenečenj je doživel različna, razna presenečenja; elipt., pog. kadar je malo pijan, vse sorte govori nespametno, nepremišljeno; elipt., pog. vse sorte pripovedujejo o njem o njem pripovedujejo zlasti slabe stvari ♪
  23.      sortíranje  -a s (ȋ) glagolnik od sortirati: sortiranje krompirja je končano; sortiranje računov; sortiranje po velikosti; stroj za sortiranje ♪
  24.      sortírati  -am nedov. in dov. (ȋ) večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti, značilnosti, prebirati: sortirati knjige, sadje; sortirati po velikosti, vsebini; sortirati s strojem sortíran -a -o 1. deležnik od sortirati: krompir je že sortiran; sortirano sadje 2. sorten: pridelovati sortirano vino ♪
  25.      sortírka  -e ž (ȋ) teh. naprava za sortiranje: delati pri sortirki ♪

   47.851 47.876 47.901 47.926 47.951 47.976 48.001 48.026 48.051 48.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA