Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (47.651-47.675) 
- snéžnat -a -o prid. (ẹ̑) ki ima dosti snega: sonce je zašlo za snežnatimi gorami / snežnata zima ♪
- snežníca -e ž (í) voda, ki nastane pri taljenju snega: v kotanjah se je nabirala snežnica; umivati se s snežnico; potoki snežnice ♪
- snežnják -a m (á) knjiž., redko sneženi mož: otroci delajo snežnjake ♪
- sníčav -a -o prid. (í) nar. radoveden: sničavi otroci; nisem vedel, da si tako sničava ♪
- snívati -am nedov. (í) pesn. sanjati, sanjariti: snival je o dnevih, ki so prehitro minili / snivati čudne sanje // spati: otrok je snival v materinem naročju / grob, v katerem sniva velik pesnik je pokopan / ribnik sniva je miren; mestece je snivalo pod vznožjem gor je bilo, ležalo snivajóč -a -e: globoko snivajoče jezero ♪
- snohódka -e ž (ọ̑) knjiž., redko ženska, ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjala; mesečnica: klic je snohodko prebudil; hodi kot snohodka ♪
- snôpar -ja m (ȏ) knjiž., redko fašist: sodelovati s snoparji ♪
- snôparski -a -o prid. (ȏ) knjiž., redko fašističen: snoparsko nasilje ♪
- snôpast -a -o prid. (ó) podoben snopu: snopast pramen svetlobe ♦ um. snopasti steber v gotski arhitekturi steber s polstebri okrog pravokotnega jedra ♪
- snôpoma prisl. (ō) knjiž., ekspr. v snopih: mesečina lije snopoma skozi okno ♪
- snopovéznica -e ž (ẹ̑) agr. snopoveznik ♪
- snoválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor kaj snuje: snovalec načrtov / izviren gledališki snovalec ustvarjalec / knjiž. snovalci društva ustanovitelji ♪
- snoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na snovanje: umetniško snovalno delo / snovalni odbor / snovalne priprave ♪
- snoválka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) 1. tekst. delavka, ki snuje: biti snovalka 2. nar. priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; čolniček ♪
- snoválnica -e [tudi u̯n] ž (ȃ) nar. priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; čolniček ♪
- snovánje -a s (ȃ) glagolnik od snovati: snovanje slavnostnega govora / gledališko, kulturno, umetniško snovanje / ekspr. skrivnostno snovanje narave / snovanje nove organizacije / preja za snovanje ♪
- snovátelj -a m (ȃ) zastar. snovalec: snovatelj zamisli o združitvi pokrajin / snovatelji društva so se zbrali na ustanovnem sestanku ustanovitelji ♪
- snováti snújem nedov., snovál (á ú) 1. sestavljati, ustvarjati kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: pisatelj je snoval roman več let; snovati nove modele / v tej hiši je živel in snoval znanstvenik ustvarjal / njegova domišljija vedno kaj snuje 2. naskrivaj pripravljati: snovati maščevanje, umor, zaroto; nekaj snuje proti njim 3. knjiž. ustanavljati: snovati stranko; že dolgo časa se snuje nov odbor ◊ tekst. izdelovati osnovo za tkanje ali pletenje snováti se ekspr. nastajati, pojavljati se: kakšne misli se snujejo za njegovim čelom; nejasni načrti se mu snujejo po glavi snujóč -a -e: sprehajal se je, snujoč načrte; snujoča domišljija ♪
- snubáč -a m (á) snubec: ni ji manjkalo snubačev; zavrnila je že več snubačev; bogat snubač ♦ etn. snubači so posedli okoli mize moški, ki želi žensko slovesno zasnubiti, in njegovi spremljevalci ♪
- snubáčica in snubačíca -e ž (á; í) v ruskem okolju ženitna posredovalka: bila je njegova snubačica ♪
- snubáčka -e ž (ȃ) v ruskem okolju ženitna posredovalka: snubačka je bila zelo vztrajna ♪
- snubáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na snubce: snubaška zgovornost ♦ etn. snubaške pesmi ♪
- snúbljenka -e ž (ú) ženska, ki jo kdo snubi: mlada snubljenka je odgovorila pritrdilno ♪
- snutkovína -e ž (í) tekst. pletivo iz vzdolžnih, med seboj prepletenih niti: snutkovina in votkovina ♪
- soaréja -e ž (ẹ̑) v nekaterih deželah, v meščanskem okolju večerna družabna prireditev: prirejati soareje; iti na soarejo ♪
47.526 47.551 47.576 47.601 47.626 47.651 47.676 47.701 47.726 47.751 
