Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (47.576-47.600) 
- smrdúha -e ž (ū) slabš. ženska, ki smrdi: naj gre iz hiše ta smrduha ♪
- smrdúlja -e ž (ú) slabš. ženska, ki smrdi: naženi to smrduljo ♪
- smréčica -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od smreka: posekati smrečico; pogozdovati s smrečicami ◊ bot. navadna smrečica vodna rastlina s kolenčastim steblom, črtalastimi listi in majhnimi zelenimi cveti, Hippuris vulgaris ♪
- smrečína in smréčina -e ž (í; ẹ̄) redko smrekov gozd: bukov gozd prehaja v smrečino / pokriti s smrečino s smrekovimi vejami ♪
- smréčka -e ž (ẹ́) smrečica: posekati smrečko ♪
- smréčnat -a -o prid. (ẹ̑) porasel s smrekami: smrečnato pobočje / smrečnat gozd smrekov gozd ∙ redko smrečnato ležišče ležišče iz smrekovih vej ♪
- smréka -e ž (ẹ́) iglasto drevo s temno zelenimi koničastimi iglicami, visečimi storži in rdečkasto rjavo razpokano skorjo: smreka raste, se suši; posekati smreko; visoke smreke; raven, vitek kot smreka ◊ gozd. pokljuška smreka; vrtn. sobna smreka smreki podobna sobna rastlina s koničastimi iglicami in v pravilnih vretencih razvrščenimi vejami, Araucaria heterophylla; srebrna smreka parkovno drevo s srebrno sivimi iglicami, Picea pungens var. glauca ♪
- smrékica -e ž (ẹ́) nav. ekspr. manjšalnica od smreka: pogozdovati s smrekicami ♪
- smrekovína in smrékovina -e ž (í; ẹ́) smrekov les: pohištvo iz smrekovine ♪
- smŕka -e ž (r̄) redko smrklja: takale smrka bi morala biti že v postelji ♪
- smŕkanje -a s (r̄) glagolnik od smrkati: smrkanje otrok ♪
- smŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) glasno potegovati sluz, zrak v nos: ves čas je smrkala in požirala solze; kašljati, hrkati in smrkati // ekspr. jokati: smrkala je od žalosti ♪
- smŕkav -a -o prid. (ŕ) 1. ki ima smrkelj (v nosu): smrkav otrok; od joka so bile vse smrkave 2. ekspr. mlad, neizkušen: smrkav zdravnik; si pa preveč smrkava, da bi nam ukazovala / kot psovka ti smrkavec smrkavi ● ekspr. in vse to zaradi tako smrkave vsote denarja majhne, neznatne ♪
- smŕkavček -čka m (ŕ) ekspr. razposajen, objesten deček: takle smrkavček ti mimogrede vse razmeče // ljubk. deček, fant: naš smrkavček že hodi v prvi razred ♪
- smŕkavec -vca m (ŕ) slabš. razposajen, objesten nedorasel fant: kateri smrkavec je to naredil; jezil se je na smrkavce, ki so mu izpustili zračnico / kot psovka smrkavec nesramni // ekspr. nedorasel fant sploh: takrat sem bil še smrkavec; njegov sin je smrkavec petnajstih let ♪
- smŕkavka -e ž (ŕ) ženska oblika od smrkavec: ozmerjal jo je s smrkavko ♪
- smŕkavost -i ž (ŕ) 1. stanje smrkavega človeka: zaradi smrkavosti ni mogel dihati skozi nos 2. vet. nalezljiva bolezen kopitarjev z razjedami v nosu in na koži: zboleti za smrkavostjo; povzročitelj smrkavosti ♪
- smŕklja -e ž (ȓ) slabš. razposajeno, objestno nedoraslo dekle: smrklje so se jim posmehovale / kot psovka smrklja smrkava // ekspr. nedoraslo dekle sploh: takrat sem bila še smrklja ♪
- smŕkljast -a -o prid. (ŕ) podoben smrklju: smrkljasta tekočina / ekspr. zaradi ribjih odpadkov smrkljasta tla spolzka ♪
- smŕkljica -e ž (ȓ) ekspr. razposajena, objestna deklica: smrkljice so se glasno smejale // ljubk. deklica, punčka: štiriletna smrkljica ♪
- smrkolínka -e ž (ȋ) ženska oblika od smrkolin: te smrkolinke nihče ne mara ♪
- smrščáti -ím nedov. (á í) knjiž., redko smrčati: glasno smrščati ♪
- smŕtnica -e ž (ȓ) 1. ekspr. umrljiva ženska: tudi kraljica je samo smrtnica 2. nar. rastlina z dlanasto deljenimi listi, črno koreniko in velikimi belimi cveti; črni teloh: šopek smrtnic ● star. trese ga smrtnica predsmrtna mrzlica; star. srečal se je z belo ženo smrtnico s smrtjo ♪
- smrtnína -e ž (ȋ) zgod., v fevdalizmu dajatev zemljiškemu gospodu od podložnikove zapuščine; umrlina: odprava smrtnine ♪
- smrtnják -a m (á) knjiž., redko smrt: za njegovim hrbtom je že stal smrtnjak ♪
47.451 47.476 47.501 47.526 47.551 47.576 47.601 47.626 47.651 47.676 
