Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (47.551-47.575) 
- smolníca -e ž (í) star. smolnata bakla: prižgati smolnico; svetiti si s smolnico // nekdaj smolnata borova trska za razsvetljavo: za nočni lov so si pripravili smolnice ◊ bot. navadna smolnica rastlina z lepljivim kolenčastim steblom, suličastimi listi in rdečimi cveti v socvetjih, Viscaria vulgaris ♪
- smolnják -a m (á) nar. vzhodno smolnata bakla: po cesti so si svetili s smolnjaki ♪
- smolovína -e ž (í) smolnat les: smolovina dobro gori ♪
- smótka -e ž (ọ̑) zastar. cigara: prižgati smotko ♪
- smotláka -e ž (á) star. 1. nekoristne, odvečne stvari: zavreči smotlako 2. ničvredni, malovredni ljudje: v tej hiši se zbirajo pijanci, postopači in druga smotlaka ♪
- smótra -e ž (ọ̑) zastar. revija: izšla je nova smotra / prirediti pevsko smotro ♪
- smrád -ú in -a m, mn. smradóvi tudi smrádi (ȃ) neprijeten vonj: smrad prihaja, se širi; zavohati smrad; hlevski smrad; hud, zadušljiv smrad; smrad po mrhovini ● slabš. ta smrad nam ne bo ukazoval ničvreden, malovreden človek ♪
- smráden -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na smrad: smradno dno kanala / smradno ozračje ♦ zool. smradna žleza smradnica ♪
- smradíti -ím nedov., smrajèn (ȋ í) povzročati, da se kje razširja, obstaja smrad: dolino je smradil dim ♪
- smradljív -a -o prid. (ȋ í) ki oddaja, daje smrad: smradljiva gnojnica; živeli so v nizkih, smradljivih kolibah / smradljiv zrak se je širil po trgu ♪
- smradljívec -vca m (ȋ) ekspr. kdor povzroča smrad: napoditi smradljivce iz sobe ♪
- smradljívka -e ž (ȋ) zastar. vžigalica: prižgati s smradljivko ♪
- smrádnica -e ž (ȃ) zool. žleza nekaterih živali, ki izloča smrdljivo snov ♪
- smradúh -a m (ū) slabš. kdor smrdi: nočem sedeti s tem smraduhom ♪
- smrája -e ž (á) nar. smrad: neznosna smraja se je širila po dvorišču ♪
- smŕča -e ž (ŕ) knjiž. sredozemski grm z zimzelenimi listi in škrlatno rdečimi cveti, ki daje aromatično smolo; trišlja: brin in smrča ♪
- smrčáč -a m (á) ekspr. kdor smrči: čudni glasovi smrčačev ♪
- smrčánje -a s (ȃ) glagolnik od smrčati: odvaditi se smrčanja / slišalo se je smrčanje spečih mož ♪
- smrčáti -ím nedov. (á í) dajati pri dihanju v spanju hrkajoče, piskajoče glasove: ker ima nahod, smrči; glasno smrčati; smrčati kot medved // ekspr. dajajoč take glasove spati: na klopi sta smrčala dva potnika // ekspr. spati sploh: ne boš samo smrčal, tudi delati je treba smrčèč -éča -e: zbuditi smrčeče može ♪
- smrčávec -vca m (ȃ) ekspr. kdor smrči: zaradi dveh smrčavcev nihče v sobi ni mogel spati ♪
- smrčávka -e ž (ȃ) ženska oblika od smrčavec ♪
- smrdelíka -e ž (í) bot. rastlina z belimi obrobnimi jezičastimi cveti in okroglimi plodovi; smrdljiva pasja kamilica ♪
- smrdljíka -e ž (í) bot. drevo ali grm z lihopernatimi listi, majhnimi zelenkastimi cveti in rdečimi plodovi; terebint ♪
- smrdljívka -e ž (ȋ) 1. ekspr. ženska, ki smrdi: presesti se proč od smrdljivke 2. slabš. neprijetna, zoprna, slaba ženska: te smrdljivke ne želim več videti 3. star. petrolejka: v gostilni so prižgali smrdljivke ◊ bot. lističasta goba z votlim betom in rjavkastim klobukom, Russula foetens; gozdna rastlina z deljenimi listi, rumenimi cveti v koških in neprijetno dišečim mlečkom, Aposeris foetida ♪
- smrdokávra -e ž (ȃ) zool. rdečkasto rumena ptica s pokončno pahljačasto perjanico, Upopa epops ♪
47.426 47.451 47.476 47.501 47.526 47.551 47.576 47.601 47.626 47.651