Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (47.501-47.525)



  1.      smejánje  -a s () glagolnik od smejati se: ni ji bilo do smejanja / slišati je bilo glasno smejanje
  2.      smejáti se  sméjem se tudi -ím se stil. sméjam se nedov., sméj se in smèj se sméjte se stil. sméjaj se smejájte se; smejál se stil. sméjal se smejála se (á ẹ́, í, ẹ́) 1. z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi kazati zlasti veselje, srečo: ljudje so se pogovarjali in se smejali; smejati se domislicam, šalam; ob poslušanju te zgodbe so se vsi smejali; smejati se sam pri sebi; ekspr. smejati se do solz; ekspr. iz srca se čemu smejati; ekspr. smejal se je na vse grlo zelo; ekspr. smejati se skozi solze; smejati se od sreče, zadovoljstva; ekspr. smejati se za prazen nič; glasno, pritajeno, široko se smejati; ljubeznivo, nagajivo, prijazno se komu smejati; močno, zelo se smejati; rad se smeje; veselo, zadovoljno, zaničljivo, zlobno se smejati; ekspr. kislo, sladko se smejati; ekspr. smejal se je, da bi skoraj počil zelo; smeje se kot grlica milo, zvonko / otrok se že smeje / ekspr.: njene oči, ustnice so se smejale; veselo se je smejal v duši / pa sem te ukanila, se je smejala; pren., ekspr. njegovo srce se je smejalo // ekspr. posmehovati se: vsi se ti bodo smejali; smejal se je njeni nerodnosti, zadregi 2. pesn. svetiti, sijati: na nebu se je smejalo sonce; zvezde so se smejale visoko nad nami / trate so se smejale v soncu so bile obsijane od sonca / kamor si pogledal, se je smejalo pisano cvetje je bilo // z dajalnikom kazati se v privlačni podobi: z veje se mu je smejalo zrelo jabolko; v daljavi se mu je smejalo mesto; pren. prihodnost se mu je prijazno smejala ● nižje pog. temu bi se še krave smejale to je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. ob pogledu na darilo se mu je kar samo smejalo njegov obraz je izražal veliko zadovoljstvo, veselje; ekspr. sreča se mu je smejala doživljal je uspeh, uspehe, navadno brez svojih zaslug; knjiž., ekspr. zunaj se je divje smejal veter je dajal smehu podobne glasove; ekspr. oče se je smejal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk se mu smeje predrzno, nesramno; ekspr. v obraz se mu je smejal ni prikrival posmeha, smeha; pog. smejati se komu v pest komu se (skrivaj) posmehovati; ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je vesela, srečna; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka; preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje človek se lahko zares veseli šele končnega uspeha smejé: smeje je odšel iz sobe smejé se: smeje se kaj pripovedovati; objemala je otroka, smeje se od sreče smejáje se zastar. smeje se: smejaje se kaj reči; na glas se smejaje, je zaprl vrata smejóč se -a -e: smejoč se ga je gledal; glasno smejoč se, ga je poslušala; smejoče oči; smejoči se otroci
  3.      smejàv  -áva -o prid. ( á) nav. ekspr. ki se (rad) smeje: smejavi gostje, otroci; biti smejav / gledati s smejavimi očmi
  4.      smejávec  -vca m () ekspr. kdor se (rad) smeje: smejavec je zabaval vso družbo
  5.      smejávka  -e ž () ekspr. ženska, ki se (rada) smeje: je velika smejavka
  6.      smejávost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost smejavega človeka: smejavost srečnih ljudi
  7.      sméjčkati se  -am se nedov. (ẹ̑) otr. smejati se: zdaj jokca, zdaj se smejčka
  8.      smérnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn. kar določa, usmerja, kako naj se dela, ravna: držati se smernic; delati po smernicah; jasne, osnovne smernice; smernice gospodarskega razvoja / dati, dobiti smernice za nadaljnje delo
  9.      smerodájen  -jna -o prid. (ā) zastar. odločilen, pomemben: ta skupina pisateljev je bila smerodajna za nadaljnji razvoj literature
  10.      smerokàz  -áza m ( á) 1. tablica ob cesti, na križišču za označbo krajev, smeri, razdalj; kažipot: postaviti smerokaze; smerokaz za vas Poljane; pren., publ. sklepi so lahko smerokaz za nadaljnje delo 2. avt. luč na motornem vozilu za nakazovanje smeri vožnje: voznik je vključil levi smerokaz; pokvarjeni smerokazi
  11.      sméškati se  -am se nedov. (ẹ̑) star. smehljati se, smejati se: gledala jih je in se smeškala; porogljivo se smeškati
  12.      sméšnica  -e ž (ẹ́) kratka, smešna zgodbica: povedati smešnico; smešnice iz vsakdanjega življenja
  13.      smétana  -e ž (ẹ́) 1. gostejši masten sloj, ki se nabira na površini mleka: posneti, stepsti smetano; predelovati smetano v maslo; izboljšati okus jedi s smetano / kisla, sladka smetana; stepena smetana; kava s smetano ♦ agr. pasterizirati smetano 2. ekspr. posamezniki, ki izstopajo po družbenem položaju, pomembnosti: na sprejemu se je zbrala vsa smetana; ljubljanska smetana; smetana meščanske družbe ● ekspr. v življenju pobira samo smetano se mu vedno dobro godi; ekspr. pri tem je hotel vso smetano sam posneti imeti vso korist, vse ugodnosti
  14.      smétanast  -a -o prid. (ẹ́) podoben smetani: smetanasta snov / natakar v smetanastem jopiču / smetanasta barva
  15.      smétanov  -a -o prid. (ẹ́) narejen s smetano: smetanovi piškoti; smetanov sladoled; zajec v smetanovi omaki ∙ knjiž. čipke smetanove barve rumeno belegastr. smetanova juha
  16.      smetár  -ja m (á) delavec, ki pobira ali odvaža smeti: smetarji so že ponoči počistili ulico in odpeljali smeti
  17.      smetarína  -e ž () pristojbina za odvoz smeti: povišati smetarino
  18.      smetárnica  -e ž () star. smetišče: vso navlako je odnesel v smetarnico
  19.      smetárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na smetarje: smetarsko delo / ropot smetarskih vozil
  20.      smetíšnica  -e ž () priprava, na katero se pri pometanju dajejo smeti: pomesti pepel na smetišnico; metla in smetišnica
  21.      smetlíka  -e ž (í) bot. rastlina polzajedavka z nasprotnimi listi in dvoustnatimi cveti v klasu, Euphrasia: uporaba smetlike v zdravilstvu
  22.      smetnják  -a m (á) večja posoda za odlaganje smeti: izpraznjevati smetnjake; odnesti smeti v smetnjak; plastičen, pločevinast smetnjak / pog. za odvažanje smeti je podjetje kupilo nove smetnjake smetarska vozila
  23.      smícati  -am nedov. ( ) nar. vzhodnoštajersko zbadati, pikati: strnišče smica smícati se smukati se: smical se je okoli matere
  24.      smíla  -e ž () nar. vzhodnoštajersko usmiljenje: pri njih ni našel smile / dati kaj iz smile
  25.      smíljica  -e ž () bot. trava z dlakavimi ali golimi klaski v latu, Koeleria

   47.376 47.401 47.426 47.451 47.476 47.501 47.526 47.551 47.576 47.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA