Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (47.401-47.425) 
- slóga -e ž (ọ̄) stanje brez prepirov, nasprotovanj med ljudmi: med narodi bo zavladala sloga; pozvati ljudstvo k slogi; mati skrbi za slogo med otroki; bratska, družinska sloga; sloga in mir / živeti v ljubezni in slogi ∙ v slogi je moč dobri medsebojni odnosi med ljudmi povečajo njihovo učinkovitost ♪
- slógan -a m (ọ̑) publ. kratko izražena programska misel; geslo: politični, reklamni slogan / uporabljati jezik sloganov ♪
- slogáš -a m (á) nav. slabš. kdor si zaradi trenutnih okoliščin ali koristi prizadeva za sodelovanje, povezovanje zlasti na političnem področju: je nepopravljiv slogaš ♦ zgod. pristaš slogaštva ♪
- slogáštvo -a s (ȃ) nav. slabš. sodelovanje, povezovanje zaradi trenutnih okoliščin ali koristi zlasti na političnem področju: boriti se proti slogaštvu; neiskreno, škodljivo slogaštvo ♦ zgod. skupna zmerna, prilagodljiva narodna politika staroslovencev in mladoslovencev od 1880 do 1890 ♪
- slôjast -a -o prid. (ó) nanašajoč se na sloj: slojasta zgradba plošč ♦ meteor. slojasti oblak oblak, ki ima obliko sloja ♪
- slôjnat in slójnat -a -o prid. (ȏ; ọ̑) ki je iz slojev: slojnate plošče; slojnata zemlja ♪
- slôjnica in slójnica -e ž (ȏ; ọ̑) 1. naravna ravna ploskev v hribovitem svetu: pogozdovanje po slojnicah 2. nestrok. črta na zemljevidu, ki veže kraje z isto nadmorsko višino, strok. izohipsa: zemljevid z vrisanimi slojnicami ♪
- slóka -e ž (ọ̄) zool. ptica vlažnih gozdov z dolgim kljunom, Scolopax rusticola: streljati sloke ◊ zool. morska sloka majhna morska riba z velikimi očmi, rdečimi lisami in dvema različnima hrbtnima plavutma, Macrorhamphosus scolopax ♪
- slókast -a -o prid. (ọ́) nar. kriv, upognjen: krava s slokastim hrbtom ♪
- slônar tudi slonár -ja m (ȏ; á) kdor goni, vodi slona: bil je izkušen slonar ♪
- slônast -a -o prid. (ó) ekspr. tak kot pri slonu: slonaste noge ♪
- sloníca tudi slônica -e ž (í; ó) samica slona: slonica z mladičem ♪
- slonokoščenína -e ž (í) knjiž. slonovina: izdelki iz slonokoščenine ♪
- slonokoščevína -e ž (í) knjiž. slonovina: ročaj iz slonokoščevine ♪
- slonovína -e ž (í) zobovina slonovih oklov: izdelki iz slonovine; njen obraz je bel kot slonovina ♪
- slonovínast -a -o prid. (í) 1. ki je iz slonovine: slonovinast držaj, okvir 2. po barvi podoben slonovini: slonovinasto čelo slonovínasto prisl.: slonovinasto beli zobje ♪
- slovakístika -e ž (í) veda o slovaškem jeziku in književnosti: bohemistika in slovakistika ♪
- slovanízem -zma m (ȋ) lingv. element slovanskih jezikov v kakem drugem jeziku; slavizem: slovanizmi v madžarščini / slovanizmi v slovenščini ♪
- slovanofíl -a m (ȋ) kdor se navdušuje za slovansko kulturo: ruski slovanofili; načela slovanofilov ● knjiž., redko kot slovanofil je opeval ruske mužike kot slavjanofil ♪
- slovanofílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na slovanofile: slovanofilski pesnik / slovanofilske ideje ♪
- slovanofílstvo -a s (ȋ) slovanofilska miselnost: bil je znan po svojem slovanofilstvu ♪
- slovánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Slovane: slovanski jeziki, narodi; slovanska književnost; slovanska pradomovina / slovanska čustvenost; slovansko gostoljubje / slovansko bogoslužje bogoslužje v starocerkvenoslovanskem ali cerkvenoslovanskem jeziku ♦ lit. slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor; rel. slovanska apostola Ciril in Metod; šah. slovanska obramba otvoritev igre s kmetom pred damo, pri čemer črni ne sprejme ponujene žrtve belega kmeta; zgod. slovanska desetina cerkvena desetina, za tretjino manjša od navadne cerkvene desetine, ki so jo Slovani dajali od začetka pokristjanjevanja do 11. stoletja slovánsko prisl.: slovansko gostoljubna hiša ♪
- slovánstvo -a s (ȃ) lastnosti, značilnosti Slovanov: v dramah Čehova se čuti pravo slovanstvo; njegovo slovanstvo mu je ugajalo / vpliv slovanstva slovanske kulture, miselnosti / zahodno slovanstvo zahodni Slovani ♪
- slovánščina -e ž (ȃ) lingv., navadno v zvezah: alpska slovanščina jezik slovanskih naseljencev v Alpah in na Krasu od srede 8. do 11. stoletja; cerkvena slovanščina obredni slovanski jezik od 12. stoletja dalje; stara cerkvena slovanščina slovanski knjižni jezik, zapisan v 10. in 11. stoletju ♪
- slovár -ja m (á) 1. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene: slovar ima sto tisoč besed; izdati, sestavljati slovar; prevajati s slovarji; obsežen slovar / na koncu knjige je slovar seznam s tako razvrščenimi in pojasnjenimi besedami / enojezični, enozvezkovni, narečni, pravopisni, tehniški slovar; slovensko-nemški slovar; slovar tujk / knjiž. poučni slovar enciklopedija, leksikon / Slovar slovenskega knjižnega jezika ♦ lingv. avtorski slovar ki vsebuje besede določenega avtorja; etimološki, frekvenčni, informativno-normativni slovar; odzadnji slovar urejen po absolutnem abecednem redu od zadnjega konca besede; razlagalni slovar; slikovni slovar v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani; zgodovinski slovar 2. nav. ed., ekspr. besedni zaklad: imeti bogat slovar / njen slovar ni bil ravno izbran ● ekspr. besede nemogoče ni v njegovem slovarju
odločen je narediti tudi navidez nemogoče stvari; ekspr. če to povemo v ekonomskem slovarju tako, kot pravijo ekonomisti ♪
47.276 47.301 47.326 47.351 47.376 47.401 47.426 47.451 47.476 47.501