Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (47.201-47.225)



  1.      sladkoústiti se  -im se nedov.) knjiž., ekspr. 1. jesti, uživati kaj dobrega: sladkoustil se je z odličnim kosilom 2. z lepim, izbranim govorjenjem dobrikati se, prilizovati se: sladkoustil se je z neštetimi obljubami
  2.      sladkovôden  -dna -o prid. (ó) nanašajoč se na sladko vodo: sladkovodno jezero / sladkovodne alge, ribe / sladkovodno ribištvo
  3.      sládnost  -i ž (á) zastar. naslada, čutnost: uživati, vzbujati sladnost
  4.      sladokúsec  -sca m () kdor ima rad dobre, izbrane jedi in pijače: jedel je s slastjo sladokusca; ekspr. velik sladokusec / vinski sladokusec // ekspr. kdor ima rad dobre, izbrane stvari sploh: predstava je navdušila še take sladokusce; galerija za sladokusce / glasbeni sladokusec
  5.      sladokúsen  -sna -o prid. () nanašajoč se na sladokusce: povabil jih je na sladokusno večerjo / sladokusen pokuševalec vina / sladokusno občinstvo je bilo navdušeno nad predstavo sladokúsno prisl.: sladokusno srkati čaj
  6.      sladokúska  -e ž () ženska oblika od sladokusec
  7.      sladoléd  -a m (ẹ̑) zmrznjena slaščica iz mleka, jajc, sadja in dodatkov: lizati sladoled; postreči s sladoledom / čokoladni, jagodni sladoled; mlečni, sadni sladoled
  8.      sladolédar  -ja m (ẹ̑) 1. izdelovalec ali prodajalec sladoleda: sladoledar z vozičkom; slaščičarji in sladoledarji 2. ekspr. kdor ima rad sladoled: ta otrok je velik sladoledar
  9.      sladoledárna  -e ž () 1. obrat za izdelovanje sladoleda: delati v sladoledarni; industrijska sladoledarna 2. v nekaterih deželah gostinski lokal, kjer se streže zlasti s sladoledom
  10.      sladolédarski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od sladoledar: sladoledarski voziček
  11.      sladoléden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sladoled: sladoledna torta / sladoledni aparat
  12.      sladostrásten  -tna -o prid. (á ā) nanašajoč se na sladostrastje: čutiti sladostrasten nemir; obhajajo ga sladostrastne misli sladostrástno prisl.: sladostrastno vdihava cigaretni dim; sladostrastno sanjave pesmi
  13.      sladostrástje  -a s () knjiž. čutna naslada: čutiti sladostrastje; obšla jo je razigranost, ki je že mejila na sladostrastje; trenutek sladostrastja / ugoditi svojemu sladostrastju poželenju
  14.      sladostrástnež  -a m () knjiž. kdor se (rad) čutno naslaja: znan je bil kot sladostrastnež
  15.      sladostrástnica  -e ž () knjiž. ženska, ki se (rada) čutno naslaja: velika sladostrastnica
  16.      sladostrástnik  -a m () knjiž. kdor se (rad) čutno naslaja: bil je velik sladostrastnik ∙ knjiž. ta umetnost je le za sladostrastnike sladokusce
  17.      sláj  -a m () star. sladkoba, sladkost: slaj vina / slaju besed ne verjame / poznal je slaj ljubezni / pogled nanjo mu je v slaj v naslado
  18.      slája  -e ž (á) star. sladkoba, sladkost: slaja mošta, vina
  19.      slajênje  -a s (é) glagolnik od sladiti: slajenje čaja
  20.      slájšati  -am nedov. () ekspr. delati kaj bolj prijetno, bolj srečno: ta doživetja so mu slajšala starost
  21.      slák  -a m () rastlina z dolgim, poleglim ali ovijajočim se steblom in velikimi zvončastimi cveti: slak raste med žitom; plavica in slak ♦ bot. njivski slak rastlina s poleglim steblom in belimi ali rdečimi zvončastimi cveti, Convolvulus arvensis; plotni slak trajnica z dolgim, ovijajočim se steblom in velikimi belimi cveti, Calystegia sepium; vrtn. lepi slak okrasna popenjavka z velikimi vijoličastimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Ipomea purpurea
  22.      slákar  -ja m () bot. na vlažnih tleh rastoča rastlina s plazečim se steblom in rumenimi cveti; drobižna pijavčnica
  23.      slákota  -e ž (á) nar. vzhodno lakomen človek: vsi vedo, da je slakota / kot psovka ali bi se rad vsega polastil, ti slakota
  24.      slálom  -a m () šport. smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec smuča po strmini med gosto postavljenimi vratci: tekmovati v slalomu; prvak v slalomu; smuk in slalom / žarg.: tokrat bo vozil samo slalom tekmoval v slalomu; v drugem slalomu je zasedel osmo mesto v drugi vožnji slaloma // veslaška disciplina, pri kateri tekmovalec s kajakom ali kanujem vozi na divjih vodah med postavljenimi ovirami: tekmovanje v slalomu s kanuji ● ekspr. kolesar je vozil slalom po cesti vijugal; publ. s svojimi izjavami spretno vozi slalom se izogiba kočljivih dejstev
  25.      slalomíst  -a m () šport. športnik, ki goji slalom: je dober slalomist; tekmovanje slalomistov

   47.076 47.101 47.126 47.151 47.176 47.201 47.226 47.251 47.276 47.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA