Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (4.701-4.725)



  1.      bučéla  -e ž (ẹ̑) zastar. čebela: bučele brenčijo okrog lipe; ljudje so šumeli kakor bučele v panju
  2.      búčica  -e ž (ú) manjšalnica od buča: z vrta je prinesel paradižnik in nekaj bučic; nadevane bučice / ploščata lovska bučica / to ti je bučica bister človek
  3.      búčka  -e ž (ú) 1. manjšalnica od buča: buče in bučke / toplomer ima stekleno bučko z živim srebrom; bučka žganja / bučka pletilke glavica 2. nav. mn. mlada, nedorasla jedilna buča: dušene, nadevane bučke ◊ obrt. bučke domače klekljane čipke z ornamentom, podobnim bučkam
  4.      búčman  -a m () šalj. fant: z bučmani ima učitelj več težav kot z dekleti / ponosen je na svoje tri bučmane sinove / kot nagovor umaknite se, bučmani // slabš. trmast ali nekoliko omejen človek: ti si pa bučman; ta bučman si ne da nič dopovedati / kot psovka bučman zabiti
  5.      búčnica  -e ž () bučno seme: luščiti bučnice; jedrca bučnic ◊ bot. bučnice rastline s poleglim ali plezajočim steblom in zvezdastimi cveti, Cucurbitaceae
  6.      budálast  -a -o prid. (á) ekspr. omejen, nespameten, neumen: fant je videti zelo budalast / budalo budalasto
  7.      budáliti  -im nedov.) ekspr. govoriti, ravnati nespametno: kaj budališ, še boš vesel in srečen; ne budali
  8.      budálo  -a s (á) ekspr. omejen, neumen človek: fant je pravo budalo / kot psovka ti budalo budalasto
  9.      budálost  -i ž (á) ekspr., raba peša neumno govorjenje ali ravnanje: ne pripoveduj takih budalosti; kako je mogel narediti to budalost / ne berem takih budalosti
  10.      búdati  -am nedov. () star. buljiti: fant buda v tla ∙ star. zmeraj buda v knjige veliko bere, študira
  11.      budílka  -e ž () ura, ki zvoni ob določenem času: budilka se sproži, zvoni; budilka me je zbudila ob petih; naviti budilko ∙ nastaviti budilko na šesto uro postaviti njen mehanizem tako, da bo zvonila ob šesti uri
  12.      budléja  -e ž (ẹ̑) vrtn. visok parkovni grm z rdečkastimi, modrimi ali belimi cveti v grozdastem socvetju, Buddleja
  13.      búdnica  -e ž () 1. zvočni znak za vstajanje: budnica je bila ob sončnem vzhodu; ob šestih so zatrobili budnico; zvoniti za budnico // skladba, ki jo na prazniške dni igra godba zgodaj zjutraj: na dan vstaje so igrali budnice; zjutraj je bila budnica, dopoldne pa gasilska vaja 2. lit. pesem, ki vzbuja narodno zavest: rodoljubna budnica
  14.      budoár  -ja m () nekdaj damska soba za toaleto in zaupne obiske: baroničin razkošni budoar
  15.      búdra  -e ž () zool. majhen glodavec, ki se goji kot poskusna žival; morski prašiček: vcepiti budri kužno snov
  16.      budžetíranje  -a s () glagolnik od budžetirati: decentralizirano budžetiranje; letno budžetiranje; sistem budžetiranja
  17.      budžetírati  -am nedov. in dov. () fin. sestavljati proračun, budžet
  18.      bufoneríja  -e ž () gled. grobo komična razgibanost in razigranost: odrska bufonerija
  19.      bugárija  -e ž (á) muz. srednje velika tamburica za akordično spremljavo: igrati na bugarijo
  20.      bugárštica  -e ž () lit. hrvaškosrbska ljudska epska pesem, katere verz ima od štirinajst do osemnajst zlogov
  21.      búhanje  -a s (ū) glagolnik od buhati: buhanje ognja iz peči; buhanje vetra / sliši se votlo buhanje eksplozij
  22.      búhati  -am nedov.) 1. s silo in z zamolklim glasom udarjati na dan: iz dimnika buhajo oblaki isker; ogenj buha skozi odprtino // ekspr. s silo se zadevati ob kaj: veter buha v okna 2. preh., zastar. suvati, dregati: mimogrede so ga buhali v rebra ● ekspr. topovi buhajo zamolklo streljajo
  23.      búhta  -e ž () v češkem okolju buhtelj: zamesiti testo za buhte
  24.      bujnobárven  -vna -o prid. () knjiž. ki je bujnih, živih barv: bujnobarvne slike; bujnobarvno polje
  25.      bujnolás  in bujnolàs -ása -o prid. (; á) ki ima bujne lase: bujnolaso dekle

   4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA