Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (46.401-46.425)



  1.      signatár  -ja m (ā) jur. podpisnik: signatar mednarodne konvencije
  2.      signatúra  -e ž () 1. avtorjev, izdelovalčev podpis, znak na umetnini, izdelku: na tej sliki je signatura v desnem kotu spodaj; amfora s signaturo 2. biblio. oznaka knjižnične, arhivske enote, ki določa mesto, nahajališče te enote: vpisati signaturo; iskati knjigo s signaturo A II. 22 ◊ tisk. številka, navadno s skrajšanim naslovom knjige, na prvi strani vsake pole za točno sestavljanje pol
  3.      signatúren  -rna -o () pridevnik od signatura: signaturna številka
  4.      signifikánt  -a m (ā) filoz. čutno zaznavna stran znaka; označujoče
  5.      signifikánten  -tna -o prid. () knjiž. pomemben, značilen: signifikantne lastnosti koga
  6.      signifikát  -a m () filoz. pomen, vsebina znaka; označeno
  7.      signíranje  -a s () glagolnik od signirati: signiranje slike / signiranje in katalogiziranje knjig
  8.      signírati  -am dov. in nedov. () 1. podpisati, označiti umetnino, izdelek: kipar je kip signiral // označiti, zaznamovati sploh: signirati blago pred odpošiljatvijo 2. biblio. opremiti knjigo s signaturo: signirati nove knjige signíran -a -o: signiran portret; knjiga je signirana
  9.      signóra  tudi sinjóra -e [sinjo-] ž (ọ̑) v italijanskem okolju gospa: pozdraviti signoro / kot pristavek k imenu signora Carla
  10.      signoríja  tudi sinjoríja -e [sinjo-] ž () zgod. zakonodajno, politično predstavniško telo v italijanskih mestnih državah: sklepi signorije / beneška signorija
  11.      sijáj  -a m () 1. videz, ki ga daje površini odbijanje svetlobe: pohištvo ni izgubilo sijaja; moten sijaj; sijaj mineralov, svile, zlatnika / kovinski, svileni sijaj / sijaj njenih las, oči; pren., ekspr. zlati sijaj minulih dni ♦ les., tekst. medli, visoki sijaj; min. mastni sijaj 2. svetloba, sij: sijaj sonca, zvezd / stopiti v sijaj luči 3. ekspr. veliko razkošje, velika razkošnost: mami jo sijaj; biti vajen sijaja; blišč in sijaj dvora
  12.      sijájen  -jna -o prid., sijájnejši () 1. ki ima sijaj: sijajen emajl, lak; sijajna površina pohištva; sijajen in moten 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: imeti sijajno frizuro, obleko; parada je bila sijajna / sijajna lega hiše / to so bili sijajni časi / dosegati sijajne uspehe velike, izredne; bil je sijajne volje zelo dobre // glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: sijajen načrt; to je sijajna misel 3. ekspr. ki ima veliko dobrih, pozitivnih lastnosti: sijajen človek, tovariš / biti v sijajni družbi // ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: sijajen delavec / pisatelj je sijajen stilist sijájno 1. prislov od sijajen: sijajno so se zabavali; sijajno okrašena dvorana 2. v povedni rabi izraža veliko navdušenje nad čim: sijajno bo, ko bomo spet skupaj / elipt. sijajno, da si prišel
  13.      sijajína  -e ž (í) knjiž. sijaj, sij: ta blesk, ta sijajina ga je očarala; kristalna sijajina / sijajina jutra
  14.      sijájnik  -a m () min. rudnina svetle barve s kovinskim sijajem in nizko trdoto: sijajnik in kršec / svinčev sijajnik rudnina svinčev sulfid; galenit; srebrov sijajnik temno siva rudnina srebrov sulfid; argentit
  15.      sijájnost  -i ž () ekspr. lastnost, značilnost sijajnega: sijajnost slovesnosti / sijajnost njegovih idej, misli ∙ redko kovinska sijajnost kovinski sijaj
  16.      sijálka  -e [tudi k] ž () elektr. žarnica, ki daje svetlobo zaradi električnega toka v plinu, kovinski pari ali njuni zmesi: prižgati sijalko / natrijeva, živosrebrna sijalka; plinska sijalka
  17.      sijánje  -a s () glagolnik od sijati: sijanje sonca / sijanje oči
  18.      sijáti  síjem nedov., sijál (á ) 1. oddajati svetlobo: sonce sije že milijone let // oddajati svetlobo in biti viden: oblaki so se razkadili in spet je sijalo sonce / na nebu sije luna; sijati so začele prve zvezde // oddajajoč svetlobo prihajati kam: sonce mi sije naravnost v oči; mesečina, žarek sije skozi okno 2. ekspr. odbijati svetlobo: zlatniki na mizi so sijali; okna so sijala v soncu / beli cveti so sijali med zelenjem 3. ekspr. z izrazom oči, s potezami na obrazu kazati močno čustveno vznemirjenost: fant je kar sijal: uspelo je; sijati od ponosa, sreče / oči so mu sijale / na vseh obrazih sije veselje se kaže, je vidnopesn. oči so ji sijale mile prošnje proseče je gledala; ekspr. zmeraj ti ne bo sijalo sonce zmeraj ne boš srečen; ekspr. sijala je v vsej svoji lepoti bila je zelo lepa; preg. za dežjem sonce sije težkim, hudim časom sledijo boljši sijóč -a -e: sijoči obrazi zbranih; toplo sijoče sonce
  19.      síka  -e in -a m () zool. manjši jelen s svetlimi lisami na hrbtu, ki živi na Daljnem vzhodu, Pseudaxis nippon: čreda sik
  20.      síkanje  -a s () glagolnik od sikati: sikanje kače / sikanje krogel
  21.      síkati  -am stil. síčem nedov. ( ) 1. oglašati se z ostrim, s-ju podobnim glasom: gosak, kača sika / jezno sikati proti komu // dajati sikanju podobne glasove: vrteči se jermen je vedno glasneje sikal / na cesti so sikale granate, puške // sikajoč uhajati, leteti: iz kotla je sikala para / ekspr. krogle so jim sikale okoli ušes / plameni so sikali vedno višje 2. ekspr. govoriti z ostrim, rezkim glasom, navadno jezno: samo počakaj, da se spet srečava, je sikal; sikati kletvice skozi zobe; oficir je sikal povelja sikáje: bakle so sikaje ugašale sikajóč -a -e: sikajoč gad
  22.      sikatív  -a m () teh. snov, ki pospešuje sušenje oljnatih barv, sušilo: dodati firnežu sikativ; sikativi in razredčila
  23.      síkav  -a -o prid. (í) ki zveni ostro, rezko: spregovoril je s sikavim glasom; sikav smeh, šepet / sikavo vrenje vode
  24.      síkavec  -vca m (í) nestrok. sičnik: sikavci c, s, z
  25.      sikofánt  -a m (ā á) knjiž. 1. ovaduh: varuj se sikofantov; provokator in sikofant 2. obrekovalec, zavajalec: postali so sikofanti v službi buržoazije

   46.276 46.301 46.326 46.351 46.376 46.401 46.426 46.451 46.476 46.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA