Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (4.626-4.650)


  1.      brucelóza  -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen goveda, drobnice in prašičev, ki se prenaša tudi na človeka: govedo je okuženo z brucelozo; prašičja bruceloza ♪
  2.      brúcka  -e ž (ȗ) žarg. slušateljica prvega letnika na univerzi: pri predavanju je bilo največ bruck ♪
  3.      brúclja  -e ž (ȗ) žarg., slabš. brucka ♪
  4.      brúcmajór  -ja m (ȗ-ọ̑) žarg., šol. študent višjega letnika, ki pri brucovanju spremlja, vodi bruce ♪
  5.      brucovánje  -a s (ȃ) žarg. zabava, združena s šaljivim obredom sprejemanja brucov v študentovsko skupnost: medicinci so priredili slovesno brucovanje ♪
  6.      brucúlja  -e ž (ú) žarg., slabš. brucka: bruculje zapišejo vsako profesorjevo besedo ♪
  7.      bruhálen  -lna -o prid. (ȃ) ki povzroča bruhanje: bruhalna sredstva ♪
  8.      bruhálnik  -a [u̯n tudi ln] m (ȃ) geogr. kraški izvir, ki ob visoki podzemni vodi bruha: bruhalniki in požiralniki ♪
  9.      brúhanje  -a s (ū) glagolnik od bruhati: a) zdravilo je preprečilo bruhanje / na bruhanje ji gre, jo sili / bruhanje krvi b) bruhanje ognjenikov ♪
  10.      brúhati  -am nedov. (ū ȗ) 1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč // s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke 2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto ∙ ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami 3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust bruhajóč -a -e: bruhajoč vulkan ♪
  11.      brumaire  -a [brimêr] m (ȇ) zgod. drugi mesec v koledarju francoske revolucije ♪
  12.      brúnarica  -e ž (ȗ) tur. koča, hiša iz brun, zlasti za turistične namene: v alpskem slogu zgrajena brunarica ♪
  13.      brúnast  -a -o prid. (ū) ki je iz brun: ljudje so sedli na brunaste klopi; brunaste stene ♪
  14.      brúnčast  -a -o prid. (ū) ki je iz brunc: brunčasta brv ♪
  15.      brúnda  -e ž (ȗ) etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi; dromlja: igrati na brundo ♪
  16.      brúnda  medm. (ȗ) posnema glas medveda ali zamolkli glas strune: brunda brunda ♪
  17.      brúndanje  -a s (ȗ) glagolnik od brundati: medvedovo brundanje / dekle se boji njegovega večnega brundanja; med maršem se je začelo rahlo brundanje ♪
  18.      brúndati  -am nedov. (ȗ) 1. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved zadovoljno brunda / možakar je brundal sam pri sebi / basi so brundali in violine pele 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izražati nevoljo, nesoglasje: kar naprej sitnari in brunda 3. preh. mrmraje peti: brundati (si) pesem brundajóč -a -e: jezno brundajoč se ga je medved ognil ♪
  19.      brúndica  -e ž (ȗ) manjšalnica od brunda: zmeraj nosi brundico s seboj ♪
  20.      brunélica  -e ž (ẹ̑) bot. travniška rastlina z vijoličastimi cveti; navadna črnoglavka ♪
  21.      brusáč  -a m (á) 1. obrtnik, ki brusi rezila: brusač hodi brusit po hišah; brusač je odprl delavnico 2. delavec, ki z brusom obdeluje predmete; brusilec: brusač leč, jekla; razpisujemo mesto steklarja brusača ♪
  22.      brusáčka  -e ž (ȃ) ženska oblika od brusač ♪
  23.      brúsar  -ja m (ȗ) kdor izdeluje ali prodaja bruse: brusarji ponujajo bruse ♪
  24.      brusárna  -e ž (ȃ) 1. izdelovalnica brusov: delavec v brusarni 2. redko brusilnica: brusarna dragih kamnov ♪
  25.      brusárstvo  -a s (ȃ) brusaška obrt ♪

   4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701 4.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA