Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (46.001-46.025)



  1.      semánji  -a -e [sǝm] prid. (á) star. sejemski: semanji prostor / četrtek je bil semanji dan / semanji vrvež
  2.      semánjski  -a -o [sǝm] prid. (á) star. sejemski: semanjske stojnice / semanjski hrup
  3.      semantém  -a m (ẹ̑) lingv. beseda, del besede kot pomenska celota
  4.      semántičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na semantiko: semantična razprava / semantična analiza / semantična zgradba gesla / semantične plasti pesmi semántično prisl.: besedi se semantično pokrivata
  5.      semántika  -e ž (á) lingv. nauk o pomenu besed, pomenoslovje: sintaksa in semantika // knjiž. pomen, pomenskost: semantika pesmi, stavka
  6.      semaziologíja  -e ž () lingv. semantika, pomenoslovje
  7.      semaziolóški  -a -o prid. (ọ̑) lingv. semantičen, pomenosloven: semaziološke raziskave
  8.      seménar  tudi semenár -ja m (ẹ̑; á) kdor prideluje semena ali jih prodaja: semenarji in drevesničarji
  9.      semenárna  -e ž () trgovina s semeni: kupiti semena v semenarni
  10.      seménarski  in semenárski -a -o prid. (ẹ̑; á) nanašajoč se na semenarje ali semenarstvo: semenarsko orodje / semenarski obrat; semenarska zadruga
  11.      seménarstvo  in semenárstvo -a s (ẹ̑; ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem semen ali trgovanjem z njimi: ukvarjati se s semenarstvom; semenarstvo in sadjarstvo
  12.      semenàt  -áta -o prid. ( ā) ki ima veliko semen: semenat plevel
  13.      seménčica  -e ž (ẹ̑) spolna celica, ki se pri oploditvi združi z jajčecem: gibljivost semenčic / človeške semenčice ♦ biol. dozorevanje semenčic v modu; oploditev jajčeca s semenčico
  14.      seménčnica  -e ž (ẹ̑) agr. 1. konoplja z ženskimi cveti: sejati semenčnico 2. semenica: vzgajati semenčnice
  15.      semeníca  tudi sémenica -e ž (í; ẹ́) agr. rastlina, izbrana zaradi dobrih dednih lastnosti za pridobivanje semena: vzgajati semenice
  16.      semeníščan  -a m () redko semeniščnik
  17.      semenják  -a m (á) 1. agr. rastlina, zlasti drevo, izbrana zaradi dobrih dednih lastnosti za pridobivanje semena: gojiti semenjake; oreh semenjak 2. vet. plemenska žival moškega spola, katere seme se uporablja za osemenjevanje: vzrediti semenjaka; bik, merjasec semenjak ◊ anat. parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod
  18.      seménka  -e ž (ẹ̑) 1. agr., vrtn. mlada rastlina, zrasla iz semena: semenke in potaknjenci 2. redko seme: odstraniti kumaricam semenke
  19.      seménovka  -e ž (ẹ̄) nav. mn., bot. rastline, ki razvijejo cvete in semena, Spermatophyta
  20.      semestrálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na semester: semestralni izpitni rok / semestralne počitnice počitnice po prvi polovici študijskega leta / semestralni učni program
  21.      sémifinále  -a m (ẹ̑-) šport. izločilno tekmovanje za nastop v finalu; polfinale
  22.      sémifinalíst  -a m (ẹ̑-) šport. posameznik ali moštvo, ki doseže pravico za nastop v polfinalu; polfinalist
  23.      seminár  -ja m (ā) 1. skupek organiziranih predavanj z določenega področja za dodatno izobraževanje odraslih: udeležiti se seminarja; organizirati seminar; predavati na seminarju; tridnevni seminar / pripravljalni seminar; seminar za tuje slaviste 2. šol. organizirano študijsko delo na visokošolskih ustanovah, ki dopolnjuje program rednih predavanj: voditi seminar; razpravljati o čem v seminarju / literarnozgodovinski seminar // žarg. prostor za individualno delo študentov: priti v seminar; študirati v seminarju 3. knjiž. bogoslovje, semenišče: ustanoviti seminar
  24.      seminaríst  -a m () 1. udeleženec seminarja: predavanje za seminariste 2. knjiž. bogoslovec, semeniščnik: bivši seminarist
  25.      seminárski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na seminar: seminarsko izpopolnjevanje / seminarski način dela / seminarska naloga; hoditi na seminarske vaje / seminarsko poslopje

   45.876 45.901 45.926 45.951 45.976 46.001 46.026 46.051 46.076 46.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA