Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (46.001-46.025) 
- semánji -a -e [sǝm] prid. (á) star. sejemski: semanji prostor / četrtek je bil semanji dan / semanji vrvež ♪
- semánjski -a -o [sǝm] prid. (á) star. sejemski: semanjske stojnice / semanjski hrup ♪
- semantém -a m (ẹ̑) lingv. beseda, del besede kot pomenska celota ♪
- semántičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na semantiko: semantična razprava / semantična analiza / semantična zgradba gesla / semantične plasti pesmi semántično prisl.: besedi se semantično pokrivata ♪
- semántika -e ž (á) lingv. nauk o pomenu besed, pomenoslovje: sintaksa in semantika // knjiž. pomen, pomenskost: semantika pesmi, stavka ♪
- semaziologíja -e ž (ȋ) lingv. semantika, pomenoslovje ♪
- semaziolóški -a -o prid. (ọ̑) lingv. semantičen, pomenosloven: semaziološke raziskave ♪
- seménar tudi semenár -ja m (ẹ̑; á) kdor prideluje semena ali jih prodaja: semenarji in drevesničarji ♪
- semenárna -e ž (ȃ) trgovina s semeni: kupiti semena v semenarni ♪
- seménarski in semenárski -a -o prid. (ẹ̑; á) nanašajoč se na semenarje ali semenarstvo: semenarsko orodje / semenarski obrat; semenarska zadruga ♪
- seménarstvo in semenárstvo -a s (ẹ̑; ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem semen ali trgovanjem z njimi: ukvarjati se s semenarstvom; semenarstvo in sadjarstvo ♪
- semenàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima veliko semen: semenat plevel ♪
- seménčica -e ž (ẹ̑) spolna celica, ki se pri oploditvi združi z jajčecem: gibljivost semenčic / človeške semenčice ♦ biol. dozorevanje semenčic v modu; oploditev jajčeca s semenčico ♪
- seménčnica -e ž (ẹ̑) agr. 1. konoplja z ženskimi cveti: sejati semenčnico 2. semenica: vzgajati semenčnice ♪
- semeníca tudi sémenica -e ž (í; ẹ́) agr. rastlina, izbrana zaradi dobrih dednih lastnosti za pridobivanje semena: vzgajati semenice ♪
- semeníščan -a m (ȋ) redko semeniščnik ♪
- semenják -a m (á) 1. agr. rastlina, zlasti drevo, izbrana zaradi dobrih dednih lastnosti za pridobivanje semena: gojiti semenjake; oreh semenjak 2. vet. plemenska žival moškega spola, katere seme se uporablja za osemenjevanje: vzrediti semenjaka; bik, merjasec semenjak ◊ anat. parna žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v semenovod ♪
- seménka -e ž (ẹ̑) 1. agr., vrtn. mlada rastlina, zrasla iz semena: semenke in potaknjenci 2. redko seme: odstraniti kumaricam semenke ♪
- seménovka -e ž (ẹ̄) nav. mn., bot. rastline, ki razvijejo cvete in semena, Spermatophyta ♪
- semestrálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na semester: semestralni izpitni rok / semestralne počitnice počitnice po prvi polovici študijskega leta / semestralni učni program ♪
- sémifinále -a m (ẹ̑-ȃ) šport. izločilno tekmovanje za nastop v finalu; polfinale ♪
- sémifinalíst -a m (ẹ̑-ȋ) šport. posameznik ali moštvo, ki doseže pravico za nastop v polfinalu; polfinalist ♪
- seminár -ja m (ā) 1. skupek organiziranih predavanj z določenega področja za dodatno izobraževanje odraslih: udeležiti se seminarja; organizirati seminar; predavati na seminarju; tridnevni seminar / pripravljalni seminar; seminar za tuje slaviste 2. šol. organizirano študijsko delo na visokošolskih ustanovah, ki dopolnjuje program rednih predavanj: voditi seminar; razpravljati o čem v seminarju / literarnozgodovinski seminar // žarg. prostor za individualno delo študentov: priti v seminar; študirati v seminarju 3. knjiž. bogoslovje, semenišče: ustanoviti seminar ♪
- seminaríst -a m (ȋ) 1. udeleženec seminarja: predavanje za seminariste 2. knjiž. bogoslovec, semeniščnik: bivši seminarist ♪
- seminárski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na seminar: seminarsko izpopolnjevanje / seminarski način dela / seminarska naloga; hoditi na seminarske vaje / seminarsko poslopje ♪
45.876 45.901 45.926 45.951 45.976 46.001 46.026 46.051 46.076 46.101