Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (45.801-45.825)


  1.      sčeljustati  gl. izčeljustati ♪
  2.      sčenčati  gl. izčenčati ♪
  3.      sčesati  gl. izčesati ♪
  4.      sčesnati  gl. izčesnati ♪
  5.      sčísta  prisl. (ȋ) nar. vzhodno popolnoma, čisto: sčista se je spremenil / sčista pomesti do čistega ♪
  6.      sčivkati  gl. izčivkati ♪
  7.      sčofotáti  -ám dov. (á ȃ) slišno, plosko udariti po vodi: na jezeru so sčofotale race ♪
  8.      sčrtati  gl. izčrtati ♪
  9.      sčvekati  gl. izčvekati ♪
  10.      sealskin  -a [síl-] m (ȋ) usnj. dragoceno krzno tjulnja: ovratnik iz črnega sealskina; neskl. pril.: sealskin krzno ♪
  11.      seánsa  -e ž (ȃ) knjiž. sestanek, seja: prirediti seanso; prijatelje je povabila na seanso; kavarniška seansa; seansa narkomanov / spiritistična seansa ♪
  12.      sebíčnica  -e ž (ȋ) ekspr. sebična ženska: ni se zavedala, da je velika sebičnica ♪
  13.      seboréja  -e ž (ẹ̑) med. močno, nenormalno izločanje žlez lojnic na obrazu, glavi, lojavost ♪
  14.      secesíja  -e ž (ȋ) 1. um. srednjeevropska umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki se odcepi od tradicionalnih smeri in si prizadeva za nove oblike: secesija v slovenski arhitekturi; stavbe, vinjete v stilu secesije / berlinska, dunajska secesija // doba tega sloga: pohištvo iz secesije 2. knjiž. odcepitev, ločitev zlasti dela države od celote: južni del države je grozil s secesijo; pravica do secesije ♪
  15.      secíranje  -a s (ȋ) glagolnik od secirati: seciranje trupla / dvorana za seciranje / seciranje človeških značajev in čustev ♪
  16.      secírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. med. preiskovati truplo ali organe z rezanjem zaradi ugotovitve njihove zgradbe, bolezenskih sprememb, razteleševati: secirati truplo; secirati srce 2. ekspr. analizirati, razčlenjevati: secirati pesem, roman; secirati moderno slikarstvo / do podrobnosti je seciral njihovo življenje ♪
  17.      secírnica  -e ž (ȋ) med. prostor za seciranje: klinika je uredila novo secirnico ♪
  18.      séča  -e ž (ẹ́) nar. severozahodno 1. travnik, navadno v hribovitem, gorskem svetu, ki se kosi enkrat na leto; košenica: pokošene seče; seča z mehko travo // košnja: seče v gorah ni hotel zamuditi 2. živa meja: ptiči so se zbirali po sečah ● star. padel je v krvavi seči v boju, bitki ♪
  19.      sečíla  -číl s mn. (ȋ) anat. organi, ki izločajo in odvajajo seč: bolezni sečil ♪
  20.      séčka  -e ž (ẹ̑) nar. prekmursko rezanica: pripraviti sečko; slama za sečko ♪
  21.      séčnica 1 -e ž (ẹ̑) geom. premica, ki seka krivuljo ali ploskev v dveh točkah: sečnica in dotikalnica ♪
  22.      séčnica 2 -e ž (ẹ̑) anat. cevasti del sečil za izločanje seča iz sečnega mehurja ♪
  23.      sečnína  -e ž (ȋ) kem. brezbarvna kristalna snov, ki je v seču: ugotoviti količino sečnine v seču; uporaba sečnine za umetna gnojila / umetno pridobivati sečnino ♪
  24.      séčnja  -e ž (ẹ́) 1. glagolnik od sekati: sečnja lesa / s sečnjo preredčiti gozd; označiti drevje za sečnjo ♦ gozd. pospravljalna sečnja; postopna sečnja na zemljišču, kjer je že zraslo in se utrdilo mlado drevje; prebiralna sečnja pri kateri se sekajo po vsem gozdu posamezna drevesa ali manjše skupine dreves; pripravljalna sečnja; sečnja do golega, na golo, v golo da ne ostane nobeno drevo; sečnja na luknje da nastanejo vrzeli brez drevja 2. nar. severozahodno košnja: sečnja na višinskih travnikih ♪
  25.      sedàj  [tudi sǝd] prisl. (ȁ) 1. izraža, da se dejanje zgodi v tem času, v tem trenutku; zdaj: sedaj ne utegnem, pridi pozneje / do sedaj je vedno molčala dozdaj; od sedaj naprej bo vse drugače odzdaj / za sedaj je glavna ovira odpravljena zazdaj; elipt. toliko za sedaj, ostalo bomo uredili jutri / ne odlašajte sedaj, ko se je treba hitro odločiti / ekspr. prav sedaj so odšli 2. izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času: ti običaji so sedaj pozabljeni; še sedaj se ga spominjamo; že sedaj mislijo na prihodnjo zimo / mnogo je obljubljal, a sedaj se je premislil 3. izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti: sedaj bo delal na terenu; sedaj se bo pokazalo, koliko velja / sedaj boste napisali tako, da ne bo več nejasnosti / v vprašalnih stavkih: poskusi niso dali pričakovanih rezultatov. Bomo sedaj nadaljevali; elipt. zaloge hrane so pošle. Kaj sedaj 4. izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti: zaviral je, toda sedaj je bilo že prepozno / vratar ga je sedaj že dobro poznal; sedaj je že vedel, kaj ga čaka 5. izraža istočasnost dejanja: povedal ji je, kje sedaj stanuje; spoznal je, da mora sedaj oditi 6. ekspr. izraža nasprotje s prej povedanim: takšno je moje mnenje, vi sedaj storite, kar hočete / si sedaj zadovoljen / sedaj je pa že čas, da se zresnite // v vezniški rabi, navadno okrepljen za izražanje opozoritve na prehod k drugi misli: in sedaj dovolite, da vam predstavim novega sodelavca / hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje, prijatelji 7. navadno v zvezi sedaj — sedaj izraža zapovrstnost pri menjavanju, izmenjavanju: obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran; govoriti o kom sedaj dobro, sedaj slabo; videti koga sedaj tu, sedaj tam / uči otroke sedaj brati, sedaj pisati, sedaj nastopati 8. v vezniški rabi, v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi sedaj ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem stavku: sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili; sedaj ko vemo, kdo ste, vam bomo pomagali ● star. po sedaj je bil še bolj molčeč od takrat; ekspr. sedaj ali nikoli zdaj je edina, zadnja priložnost, da se to stori; star. samo sedaj (in) sedaj ga je pogledala kdaj pa kdaj, včasih; star. mislili smo, da se mu bodo sedaj (in) sedaj ulile solze zdaj zdaj; sam.: vznemirjal ga je ta sedaj in nekoč; čas je sestavljen iz sedajev ♪

   45.676 45.701 45.726 45.751 45.776 45.801 45.826 45.851 45.876 45.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA