Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (45.726-45.750)



  1.      satisfákcija  -e ž (á) knjiž. zadoščenje, zadostitev: dati, zahtevati satisfakcijo; moralna satisfakcija; igralčeva osebna satisfakcija
  2.      sátje  -a stil. satjè -à s (á; ) več satov, sati: čebele gradijo satje; obnavljati satje v panjih; satje, polno medu ♦ čeb. iztočiti med iz satja; deviško satje ki še ni zaleženo; premično satje pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati // kar je temu podobno: zračni tok je speljan preko kovinskega satja; satje hladilnika
  3.      sátnica  -e ž () voščena plošča, ki se vstavi v satnik, da čebele na njej zgradijo sat: pritrditi satnico v satnik; vosek za izdelavo satnic
  4.      sátnik  -a m () lesen okvir pravokotne oblike, v katerega se vstavi satnica: dati satnike v panj
  5.      satóvje  -a s (ọ̑) več satov, sati: iz satovja se cedi med; mrgolenje čebel po satovju ♦ čeb. premično satovje pri katerem je sate mogoče poljubno premeščati // kar je temu podobno: razstavni predmeti so nameščeni v papirnatem satovju; satovje geometričnih konstrukcij
  6.      satóvnat  -a -o prid. (ọ̑) redko satast: satovnata zgradba celice
  7.      satóvnica  -e ž (ọ̑) igr. uganka, pri kateri se besede vpisujejo okrog številk v lik, ki je po obliki podoben čebeljemu satu: rešiti satovnico
  8.      satovnják  -a m (á) redko satnik: vzeti satovnjake iz panja
  9.      satráp  -a m () 1. pri starih Perzijcih vladarjev namestnik v pokrajini: neomejena oblast satrapov 2. knjiž. oblasten, samovoljen človek: zloglasen satrap
  10.      satrapíja  -e ž () pri starih Perzijcih področje, na katerem ima oblast satrap: perzijski imperij so razdelili na več satrapij
  11.      saturácija  -e ž (á) knjiž. nasičenost, zasičenost: saturacija trga ♦ agr. čiščenje sladkornega soka z apnom
  12.      saturacíjski  -a -o prid. () agr., v zvezi saturacijsko blato snov, ki ostane po čiščenju sladkornega soka z apnom
  13.      saturírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti kaj (zelo) polno česa, zasititi: saturirati trgovino s potrebnimi izdelki saturíran -a -o: dobro saturirano tržišče
  14.      saturnálije  -lij ž mn.) 1. pri starih Rimljanih slavje v čast boga Saturna: praznovati saturnalije 2. knjiž. razbrzdano veseljačenje: zabava se je spremenila v saturnalije
  15.      saturnízem  -zma m () med. zastrupljenje s svincem
  16.      sauvignón  tudi sovinjón -a [sovinjon] m (ọ̑) agr. muškat z zelenkasto rumenimi grozdi: gojiti sauvignon // belo vino iz grozdja te trte: buteljka sauvignona
  17.      savána  -e ž () travnat svet z redkim drevjem v tropskih krajih: po savanah so se pasle črede bizonov / afriške savane
  18.      savánski  -a -o () pridevnik od savana: savanska trava
  19.      Sável  -vla m (ā) knjiž., v zvezi iz Savla postati Pavel iz človeka s slabim, negativnim značajem postati človek z dobrim, pozitivnim značajem
  20.      savínjčan  -a m () pog. vlak ali avtobus, ki vozi v Savinjsko dolino: pripeljala se je s savinjčanom
  21.      savínjski  -a -o prid. () nanašajoč se na Savinjo: savinjski breg / savinjski splavarji / savinjski hmelj hmelj, ki raste v Savinjski dolini / Savinjska dolina ♦ gastr. savinjski želodec želodec z nadevom iz svinjskega mesa, slanine in začimb
  22.      sávna  -e ž () izpostavljanje telesa izmeničnemu delovanju vročega suhega zraka, pare in mrzle vode: po savni se dobro počuti / finska savna // prostor za savno: hotel ima plavalni bazen in savno; vroče je kot v savni
  23.      sávnati se  -am se nedov. () žarg. izpostavljati telo izmeničnemu delovanju vročega suhega zraka, pare in mrzle vode: redno je telovadil in se savnal
  24.      sávski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Savo: savski breg, most; savski prod / savska dolina
  25.      scágati  -am dov. (á) nižje pog. obupati: zato še ni treba scagati scágan -a -o: bil je ves scagan

   45.601 45.626 45.651 45.676 45.701 45.726 45.751 45.776 45.801 45.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA