Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (45.651-45.675) 
- sapêr -ja m (ȇ) voj. pripadnik inženirske enote, ki koplje ozke in globoke jarke proti nasprotnikovim položajem ♪
- saperlòt in saperlót medm. (ȍ; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: saperlot, dobro zna govoriti; kakšna hitrost, saperlot ♪
- sapêrski -a -o (ȇ) pridevnik od saper: saperski vod ♪
- sápfičen -čna -o prid. (á) knjiž. lezbičen: sapfična nagnjenja ◊ lit. sapfična kitica štirivrstična kitica, ki obsega tri verze s po petimi stopicami in dvostopični sklepni verz ♪
- sápica -e ž (á) manjšalnica od sapa 2: sapica pihlja; bilo je soparno, brez vsake sapice; hladna, topla sapica; rahle jesenske sapice ∙ ekspr. vsaka sapica ji škodi zelo je občutljiva ♪
- sapíti -ím nedov. (ȋ í) nav. 3. os., star. ovirati, oteževati dihanje; dušiti: dim ga sapi / brezoseb. sapilo jo je v prsih; bolnika sapi ♪
- sapljáti -ám nedov. (á ȃ) knjiž., redko pihljati: topel vetrič je sapljal z morja ♪
- sápnica -e ž (ȃ) nav. mn. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča: leva in desna sapnica; vnetje sapnic ◊ muz. zaboj v orglah s stisnjenim zrakom, na katerem stojijo piščali, za vsak manual ali pedal najmanj ena ♪
- sápničen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sapnico: sapnične cevke / sapnično vnetje ♪
- sápnik -a m (ȃ) cevka, ki dovaja zrak iz grla v sapnice: draži ga v sapniku; sapnik in požiralnik ◊ muz. sapnica ♪
- sapón -a m (ọ̑) nar. zahodno večja motika: kopati, okopavati s saponom ♪
- saponín -a m (ȋ) nav. mn., kem. strupen glikozid z milu podobnimi lastnostmi: saponin divjega kostanja; zdravilni učinki saponinov ♪
- sàpra medm. (ȁ) pog. izraža podkrepitev trditve: sapra, nas je zeblo ♪
- saprabólski -a -o prid. (ọ̑) ekspr. zelo velik: ta pa ima saprabolski dar govora saprabólsko prisl. zelo, močno: tu nekaj saprabolsko smrdi ♪
- saprabòlt in saprabólt medm. (ȍ; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: ne boj se, saprabolt, vsi ti bomo pomagali; to je pa smola, saprabolt ♪
- sapralòt in sapralót medm. (ȍ; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: sapralot, sem truden; to je pa že od sile, sapralot ♪
- sapraménski -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. 1. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: ta sapramenski pijanec ne da miru; spet so pili to sapramensko žganje 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: imam sapramensko srečo sapraménsko prisl.: sapramensko se ji mudi ♪
- sapramènt medm. (ȅ) pog. izraža podkrepitev trditve: saprament, smo tekli; čisto premočen sem, saprament ♪
- sapramìš medm. (ȉ) šalj. izraža podkrepitev trditve: sapramiš, to je nerodna stvar; ali se mi je prilegel ta požirek, sapramiš ♪
- saprlòt in saprlót medm. (ȍ; ọ̑) pog. izraža podkrepitev trditve: saprlot, dobro dela; kakšna hitrost, saprlot ♪
- saprofít -a m (ȋ) bot. rastlina, ki se hrani z organskimi snovmi mrtvih rastlin in živali: saprofiti in paraziti ♪
- sapropél -a m (ẹ̑) petr. usedlina organskega izvora na dnu stoječih vod, iz katere nastaja nafta, premog ♪
- sarabánda -e ž (ȃ) počasen španski ples v tridobnem taktu: dostojanstveno so odplesali sarabando ♦ muz. stavek baročne suite, navadno predzadnji ♪
- sarafán -a m (ȃ) v ruskem okolju žensko vrhnje oblačilo brez rokavov: nosila je starinski sarafan; kmetice v sarafanih / ruski sarafan ♪
- saráj -a m (ȃ) seraj ♪
45.526 45.551 45.576 45.601 45.626 45.651 45.676 45.701 45.726 45.751