Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (45.626-45.650)



  1.      sanjávost  -i ž (á) lastnost, značilnost sanjavega: njene oči so ohranile še nekaj sanjavosti / lirična sanjavost pokrajine / predramiti se iz sanjavosti
  2.      sánjski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sanje: sanjski strahovi; sanjsko doživetje / pogreznil se je v svoj sanjski svet / sanjska pokrajina ∙ star. sanjske bukve knjiga, ki razlaga pomen sanj sánjsko prisl.: življenje si predstavlja zelo sanjsko; imela je sanjsko lepo postavo zelo lepo
  3.      sánjskost  -i ž (á) lastnost, značilnost sanjskega: v delu se prepletata sanjskost in resničnost / knjiž. umik v sanjskost
  4.      sankáč  -a m (á) kdor se sanka: sankači so se spuščali po strmem bregu // športnik, ki goji sankanje: tekmovanje sankačev
  5.      sankalíšče  -a s (í) navadno urejen prostor za sankanje: v kraju so uredili sankališče / umetno sankališče
  6.      sánkanje  -a s () glagolnik od sankati se: sankanje in smučanje / tekmovalno sankanje
  7.      sánkar  -ja m () knjiž. sankač: na hribu je bilo veliko sankarjev
  8.      sankáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sankače ali sankanje: sankaški klub / sankaško tekmovanje / sankaška proga
  9.      sankáštvo  -a s () dejavnost sankačev: razvoj sankaštva
  10.      sánkati se  -am se nedov. () voziti se s sankami: ves dan so se sankali sánkati gozd. spravljati, voziti s sanmi: sankati les sankajóč se -a -e: sankajoči se otroci
  11.      sánkcija  -e ž (á) 1. jur. pravno veljavno določilo v pravni normi o posledicah njene kršitve: določiti, poostriti sankcije; sprejeti sankcije // pravna posledica za določeno protipravno ravnanje: izreči sankcijo; sodni opomin, vzgojni ukrep in druge kazenske sankcije; pritožiti se zoper preostro sankcijo / civilne sankcije; mednarodne sankcije; pren., publ. dejanje je treba obsoditi ali uporabiti kako drugo družbeno sankcijo 2. knjiž. odobritev, potrditev: predlog še čaka na sankcijo ◊ jur. sankcija nekdaj akt državnega poglavarja, s katerim se potrdi zakon, ki ga je sprejel parlament; zgod. pragmatična sankcija zakon Karla VI. iz leta 1713, po katerem imajo pravico nasledstva na avstrijskem prestolu tudi ženski potomci
  12.      sánkcijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na sankcijo: sankcijski ukrepi / izvršilni, kontrolni in sankcijski organi
  13.      sankcioníranje  -a s () glagolnik od sankcionirati: sankcioniranje zakonov / sankcioniranje sklepov izvršilnih organov
  14.      sankcionírati  -am dov. in nedov. () 1. jur. določiti pravne posledice za določeno protipravno ravnanje: sankcionirati kršitve pogodbene obveznosti 2. knjiž. potrditi, odobriti: osnutek sankcionira obstoječe stanje
  15.      sánke  sánk ž mn. () vozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu: sanke so drsele po klancu; sedeti na sankah; peljati se s sankami / tekmovalne sanke
  16.      sanktuárij  -a m (á) knjiž. del cerkve, namenjen za glavni oltar in duhovščino; prezbiterij: stopiti v sanktuarij
  17.      sanpávlija  -e ž (á) vrtn. sobna rastlina z dolgopecljatimi dlakavimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Saintpaulia
  18.      sanseviêrija  -e ž (é) vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi, Sansevieria: goji sansevierije in klivije
  19.      sanskilót  -a m (ọ̑) zgod. pripadnik pariškega meščanstva, ki v francoski revoluciji zastopa radikalno smer: jakobinci in sanskiloti // slabš. prevratnik: označili so ga za sanskilota
  20.      sanskilótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sanskilote: sanskilotska stranka / napadi sanskilotske vojske
  21.      sanskrít  -a m () sanskrt: zapisi v sanskritu
  22.      sanskŕt  -a m () staroindijski knjižni jezik: proučevati sanskrt; prevod iz sanskrta
  23.      sanskŕtski  -a -o prid. () nanašajoč se na sanskrt: sanskrtski jezik / sanskrtska besedila
  24.      santonín  -a m () farm. zdravilo proti glistam
  25.      sápa  -e ž (á) nav. ekspr. 1. dihanje, dih: sapa mu je zastajala; pridrževati, zadrževati sapo; dolgo je zdržal brez sape / loviti sapo težko, sunkovito dihati; imeti (težko) sapo oteženo, težko dihati / čutila je njegovo sapo na obrazu / zajeti sapo vdihniti 2. veter, zlasti šibkejši: sapa piha; hladna, mehka, ostra sapa; večerna sapa; nežna je kot majska sapa / drevje se je zibalo v sapi 3. v prislovni rabi, navadno v zvezi na vso sapo zelo, močno: na vso sapo so hiteli v hrib; kričal je na vso sapo ● ekspr. pri hoji ga daje, nadleguje sapa težko diha; ekspr. na strmi poti jim je pohajala sapa težko so dihali; ekspr. vpil je, dokler mu ni pošla sapa dokler je mogel; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala sapo zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; nar. spustiti sapo iz meha zrak; ekspr. kar sapo ji je vzelo, zaprlo zelo je bila presenečena; bil je brez sape zadihan, izčrpan; brez sape je čakal, kaj bo zelo napeto; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; ekspr. v isti sapi ga hvali in graja zelo hitro spreminja odnos do njega; zelo hitro spreminja mnenje o njem; ekspr. povedati v eni sapi, v isti sapi vse naenkrat, hitro

   45.501 45.526 45.551 45.576 45.601 45.626 45.651 45.676 45.701 45.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA