Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (45.526-45.550)


  1.      sámozadovoljív  -a -o prid. (ȃ-ȋ ȃ-í) zastar. samozadovoljen: na obrazu ima samozadovoljiv nasmeh ♪
  2.      sámozadovóljnost  -i ž (ȃ-ọ́) stanje samozadovoljnega človeka: na obrazu se mu vidi samozadovoljnost / v svoji samozadovoljnosti se tega niso zavedali / vse to jo je navdajalo z največjo samozadovoljnostjo ♪
  3.      sámozadovóljstvo  -a s (ȃ-ọ̑) stanje samozadovoljnega človeka: svojega samozadovoljstva ni kazal / obraz je izražal samozadovoljstvo / boriti se proti samozadovoljstvu, ozkosti in primitivizmu; odpraviti samozadovoljstvo ob že doseženih uspehih / to je rekla s samozadovoljstvom; z velikim samozadovoljstvom se je vračal od izpita ♪
  4.      sámozaglédanost  -i ž (ȃ-ẹ̑) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: samozagledanost nekaterih igralcev / pubertetna samozagledanost / obračun s kulturniško samozagledanostjo ♪
  5.      sámozaklópen  -pna -o prid. (ȃ-ọ̑) knjiž., navadno v zvezi samozaklopna vrata vrata, ki se zaradi posebnega okovja zapirajo sama: vrata med dvorano in kabinetom so zamenjali s samozaklopnimi vrati / prijel je za železen obroč na tleh in dvignil samozaklopna vrata loputo ♪
  6.      sámozaljúbljen  -a -o prid. (ȃ-ú) knjiž. ki zelo občuduje samega sebe: pisatelj opisuje samozaljubljenega junaka; bila je sebična in samozaljubljena sámozaljúbljeno prisl.: samozaljubljeno si je vihal brke ♪
  7.      sámozaljúbljenost  -i ž (ȃ-ú) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: nekritična samozaljubljenost ♪
  8.      sámozalóžba  -e ž (ȃ-ọ̑) dejstvo, da avtor svoje delo založi, izda sam, na svoje stroške: pesnik se je pri prvi zbirki odločil za samozaložbo / knjiga je izšla v samozaložbi ♪
  9.      sámozaložník  -a m (ȃ-í) kdor svoje delo založi, izda sam, na svoje stroške: knjigo je izdal kot samozaložnik ♪
  10.      sámozaničevánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. zaničevanje samega sebe: prevzelo ga je samozaničevanje; to so bile solze brezupa in samozaničevanja ♪
  11.      sámozaníkanje  -a s (ȃ-ȋ) knjiž. zanikanje samega sebe: zanikanje in samozanikanje / samozanikanje človeka / nacionalno samozanikanje ♪
  12.      sámozapirálen  -lna -o prid. (ȃ-ȃ) narejen tako, da se lahko zapre sam: samozapiralna loputa ♪
  13.      sámozapóren  -rna -o prid. (ȃ-ọ̄) narejen tako, da se lahko zapre sam: samozaporna vrata / samozaporna pipa ♪
  14.      sámozastrupljênje  -a s (ȃ-é) med. zastrupljenje s presnovki lastnega telesa: preprečevati samozastrupljenje ♪
  15.      sámozaščíta  -e ž (ȃ-ȋ) zaščita samega sebe: strpnost v cestnem prometu je najboljša samozaščita ♦ jur. varovanje svojih pravic pri silobranu, v skrajni sili // v zvezi družbena samozaščita organizirano varstvo socialistične ustavne ureditve, samoupravne družbe, občanov, njihovega in družbenega premoženja: nosilci družbene samozaščite / pravica in dolžnost občanov sodelovati v družbeni samozaščiti ♪
  16.      sámozaščíten  -tna -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na samozaščito: samozaščitno ravnanje ob naravnih nesrečah / samozaščitni ukrepi ♪
  17.      sámozatája  -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. zataja samega sebe: pri tem delu je bila potrebna samozataja in vztrajnost / tega niti z močno samozatajo ni mogel prikriti ♪
  18.      sámozatájen  -jna -o prid. (ȃ-ā) nanašajoč se na samozatajo: koliko samozatajnega truda ga je to stalo sámozatájno prisl.: samozatajno se je obvladoval ♪
  19.      sámozatajeválen  -lna -o prid. (ȃ-ȃ) knjiž. nanašajoč se na samozatajevanje: samozatajevalna junaška dejanja / to so bili ljubeči, samozatajevalni ljudje ♪
  20.      sámozatajevánje  -a s (ȃ-ȃ) zatajevanje samega sebe: njegov obraz je izražal samozatajevanje; pri delu so pokazali mnogo vztrajnosti in samozatajevanja / streči bolniku požrtvovalno in s samozatajevanjem; z največjim samozatajevanjem je zadrževala jok ♪
  21.      sámozaúpanje  -a s (ȃ-ȗ) zaupanje v samega sebe: izgubiti, pridobiti si samozaupanje; to delo vzbuja v njih samozaupanje; samozaupanje in samospoštovanje ♪
  22.      sámozavédanje  -a s (ȃ-ẹ́) filoz. zavedanje samega sebe, svojega jaza: samozavedanje in samospoznavanje / človekovo samozavedanje / samozavedanje naroda ♪
  23.      sámozaverovánost  in sámozavérovanost -i ž (ȃ-á; ȃ-ẹ́) knjiž. lastnost človeka, ki zelo občuduje samega sebe: odbijala jo je njegova samozaverovanost / narodnostna samozaverovanost / v svoji samozaverovanosti na to ni pomislil ♪
  24.      sámozavést  -i ž (ȃ-ẹ̑) prepričanost o svoji sposobnosti, znanju, moči: njegova samozavest se je še povečala; izgubiti samozavest; ekspr. vliti komu samozavest; pretirana samozavest; pomanjkanje samozavesti / zmaga nad sovražnikom je dvignila njihovo samozavest / knjiž. buditi v ljudeh narodno samozavest / redko samozavest, da napori niso bili zaman, jim je dajala moči zavest ♪
  25.      sámozavésten  -tna -o prid., sámozavéstnejši (ȃ-ẹ̄) prepričan o svoji sposobnosti, znanju, moči: samozavesten človek; postal je samozavestnejši; vedno je bila zelo samozavestna // ki vsebuje, izraža tako prepričanost: njegove besede so bile samozavestne / samozavestna hoja; samozavestno vedenje sámozavéstno prisl.: samozavestno hoditi; odgovarjala je zelo samozavestno ♪

   45.401 45.426 45.451 45.476 45.501 45.526 45.551 45.576 45.601 45.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA