Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (45.501-45.525)


  1.      sámovládanje  -a s (ȃ-ā) star. samoobvladanje: svet jo je naučil samovladanja in samovzgoje ♪
  2.      sámovladár  -ja m (ȃ-á) knjiž. oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast; samodržec: volja samovladarja je bila takrat zakon ♪
  3.      sámovladaríca  -e ž (ȃ-í) ženska oblika od samovladar: državi je vladala samovladarica ♪
  4.      samovládje  -a s (ȃ) knjiž. samodrštvo: boriti se proti samovladju / bilo je v dobi fevdalnega samovladja ∙ knjiž. ljudsko samovladje ljudska demokracija ♪
  5.      sámovnétje  -a s (ȃ-ẹ̑) redko samovžig: samovnetje premoga ♪
  6.      sámovnetljív  -a -o prid. (ȃ-ȋ ȃ-í) ki se iz bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov vname sam, brez dotika s plamenom: samovnetljive snovi ♪
  7.      samovnják  -a m (á) geogr. večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; balvan ♪
  8.      sámovóden  -a -o prid. (ȃ-ọ́) ki se po izstrelitvi usmerja, vodi sam proti cilju: samovodeni raketni izstrelki ♪
  9.      samovólja  -e ž (ọ̄) samovoljno dejanje ali ravnanje: kaznovati, preprečiti samovoljo; sam je prižgal luč in se opravičil za to samovoljo / s samovoljo kršiti človekove pravice / vojaška samovolja; težko so prenašali samovoljo graščakov; samovolja predstojnika / to je dejanje samovolje ♪
  10.      samovóljen  -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih: bil je trmast in samovoljen človek; samovoljen deček; samovoljna ženska // ki vsebuje, izraža tako ravnanje: samovoljen poseg, ukrep; to je bilo samovoljno dejanje / samovoljni sklepi / samovoljna prekinitev dela prenehanje dela za določen čas zaradi ekonomskih, političnih zahtev delavcev samovóljno prisl.: njegove verze je samovoljno popravljal; samovoljno ravnati; član posadke je samovoljno zapustil ladjo ∙ ekspr. solze so ji samovoljno pritekle iz oči proti njeni volji ♪
  11.      samovóljnež  -a m (ọ̑) ekspr. samovoljen človek: naš mali samovoljnež in trmoglavec / na oblasti je bil samovoljnež in objestnež ♪
  12.      samovóljnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost samovoljnega človeka: samovoljnost deklice; fantu so očitali samovoljnost in trmoglavost / na obrazu je bil izraz samovoljnosti // samovolja: bili so prepuščeni samovoljnosti fevdalcev; kmete so kaznovali za samovoljnost / počenjati nespametnosti in samovoljnosti ♪
  13.      sámovózen  in sámovôzen -zna -o prid. (ȃ-ọ̄; ȃ-ó) teh. ki se v nasprotju z napravami svoje vrste premika na lastni pogon; samohoden: samovozni škropilnik; samovozna nakladalna naprava ♪
  14.      samovšéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je všeč samemu sebi: samovšečni umetniki; je samovšečen in trmast / samovšečen smehljaj; njegovo samovšečno pripovedovanje, vedenje samovšéčno prisl.: samovšečno se je ogledovala v ogledalu; samovšečno se zasmejati ♪
  15.      samovšéčnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost samovšečnega človeka: s kritiko je omajal njegovo samovšečnost; dekliška samovšečnost; samovšečnost filozofov / govoril je brez samovšečnosti; s samovšečnostjo se je pogledala v ogledalu samovšečno / v pesmih je nekaj samovšečnosti in ponosa ♪
  16.      sámovzbújanje  -a s (ȃ-ú) elektr. sposobnost električnega stroja, da sam proizvaja energijo, potrebno za svoje vzbujanje: samovzbujanje generatorja ♪
  17.      sámovzgója  -e ž (ȃ-ọ̑) vzgoja samega sebe: potrebna je samovzgoja; utrditi si značaj s samovzgojo / samovzgoja mladih / skrb za vzgojo in samovzgojo v mladinskih organizacijah ♪
  18.      sámovžíg  -a m (ȃ-ȋ) vžig, ki nastane iz bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov sam, brez dotika s plamenom: vzrok požara je bil samovžig; prišlo je do samovžiga / samovžig premoga, sena; samovžig v odpadkih / biološki, kemični samovžig ♦ strojn. samovžig v motorju ♪
  19.      sámozadôsten  -tna -o prid. (ȃ-ó) knjiž. ki zadostuje, je zadosten samemu sebi: to je samozadosten človek / njegovo samozadostno, sebično življenje / samozadostna družba / težnje po samozadostnem gospodarjenju gospodarjenju, ki zadovoljuje svoje potrebe sámo ♪
  20.      sámozadôstnost  -i ž (ȃ-ó) knjiž. značilnost samozadostnega človeka: navdajal ga je občutek samozadostnosti / narodnostna samozadostnost; težnja po lastni samozadostnosti v svetu / gospodarska samozadostnost ♪
  21.      sámozadoščênost  -i ž (ȃ-é) knjiž. stanje v sebi zadoščenega človeka: pesnik je živel v sferah čistega stvariteljskega opoja in samozadoščenosti ♪
  22.      sámozadovóljen  -jna -o prid. (ȃ-ọ́ ȃ-ọ̄) zadovoljen sam s seboj: samozadovoljen človek; postali so preveč samozadovoljni / samozadovoljen smehljaj; njegovo sebično, samozadovoljno življenje / obšlo jo je samozadovoljno čustvo sámozadovóljno prisl.: ded si je samozadovoljno pogladil brado; samozadovoljno se smehljati ♪
  23.      sámozadovoljevánje  -a s (ȃ-ȃ) draženje svojih spolnih organov navadno za dosego orgazma: opustiti samozadovoljevanje / spolno samozadovoljevanje; pren. samozadovoljevanje z uspehi ♪
  24.      sámozadovoljeváti se  -újem se nedov. (ȃ-á ȃ-ȗ) dražiti svoje spolne organe navadno za dosego orgazma: v mladosti se je samozadovoljeval / spolno se samozadovoljevati; pren. samozadovoljevati se s satiro sámozadovoljujóč se -a -e: samozadovoljujoči se mladi ljudje ∙ publ. bilo je v času samozadovoljujočih lokalnih skupnosti ki so same zadovoljevale svoje potrebe ♪
  25.      sámozadovoljítev  -tve ž (ȃ-ȋ) knjiž. zadovoljitev samega sebe, svojih potreb: samozadovoljitev in samouresničitev ♪

   45.376 45.401 45.426 45.451 45.476 45.501 45.526 45.551 45.576 45.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA