Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (45.151-45.175)


  1.      sámodržáven  -vna -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na samodržavje: predstavnik samodržavne oblasti / borili so se zoper samodržavni carizem ♪
  2.      sámodržávje  -a s (ȃ-ȃ) v carski Rusiji politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina: boriti se proti samodržavju; carsko samodržavje ♪
  3.      samodŕžec  -žca m (ȓ) oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast: državi je vladal samodržec; car samodržec // ekspr. oblasten, samovoljen človek: ravnatelj je bil pravi samodržec ♪
  4.      samodŕžen  -žna -o prid. (r̄) nanašajoč se na samodržce ali samodrštvo: samodržno vladanje / samodržna politika / njegovo samodržno ravnanje ♪
  5.      samodŕžje  -a s (ȓ) knjiž., redko samodrštvo: boriti se proti samodržju / kritiziral je samodržje društvenega odbora ♪
  6.      samoedín  -a -o prid. (ȋ) zastar. 1. popolnoma sam: samoedin je sedel v čolnu 2. edini: do takrat je bil samoedini slovenski koroški književnik ♪
  7.      sámofinancíranje  in sámofinansíranje -a s (ȃ-ȋ) ekon. financiranje iz svojih sredstev: uvesti samofinanciranje; preiti na samofinanciranje; samofinanciranje podjetij / krepiti sistem deviznega samofinanciranja ♪
  8.      samofŕč  -a m (ȓ) zastar. letalo: peljati se s samofrčem ♪
  9.      samogíb  -a m (ȋ) zastar. avtomat: izumitelji samogibov ♪
  10.      sámogíbanje  -a s (ȃ-í) filoz., po Heglu brezvzročno gibanje stvari v materialnem svetu: samogibanje materije ♪
  11.      samogíben  -bna -o prid. (í ȋ) knjiž. 1. ki opravlja delo sam, brez človekovega sodelovanja; avtomatičen: samogibne naprave / kupiti samogibni avtomobilček / samogibna sprožitev 2. nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: samogibne kretnje / to je samogibna reakcija na žalitev samogíbno prisl.: ta priprava deluje samogibno; hoditi brez misli, samogibno; samogibno je segel po pištoli ♪
  12.      samogíbnost  -i ž (í) knjiž. avtomatičnost: samogibnost kretenj ♪
  13.      samoglásen  -sna -o prid. (ȃ) lingv. samoglasniški: samoglasni r ♪
  14.      samoglásnik  -a m (ȃ) lingv. glas največje odprtostne stopnje, ob drugih glasovih navadno jedro zloga: ta samostalnik se končuje na samoglasnik; ojevski samoglasniki; dolžina samoglasnika; samoglasniki in soglasniki / dolgi, kratki samoglasnik; naglašeni, nenaglašeni samoglasnik; ozki samoglasnik sredinski samoglasnik višje lege // znak za tak glas: nerazločno napisani samoglasniki ♪
  15.      samoglásniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na samoglasnik: samoglasniški sistem v jeziku; samoglasniško-soglasniške zveze / samoglasniška premena ♦ lit. samoglasniški stik ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov; asonanca ♪
  16.      samoglàv  tudi samogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) star. svojeglav, trmast: možak je bil uporen in samoglav; samoglavo dekle / samoglav konj samoglávo prisl.: samoglavo je delal naprej ♪
  17.      samoglávec  -vca m (ȃ) star. svojeglav, trmast človek: pri njem nič ne dosežeš, ker je samoglavec / kot psovka ali ti nisem branila iti, ti samoglavec ti ♪
  18.      samoglávnost  -i ž (ā) star. svojeglavost, trmoglavost: naveličal se je njene samoglavnosti in togote / odgovoril je z nejevoljno samoglavnostjo ♪
  19.      samoglávost  -i ž (ā) star. svojeglavost, trmoglavost: podpihoval je njeno samoglavost in ošabnost; ženska samoglavost ♪
  20.      samogólt  -a [u̯t] m (ọ̑ ọ̄) star. lakomnež, pohlepnež: bil je samogolt in stiskač ♪
  21.      samogólten  -tna -o [u̯t] prid. (ọ́ ọ̄) star. 1. lakomen, pohlepen: samogolten starec; zelo so samogoltni 2. požrešen: jej počasi, ne bodi tako samogolten; samogoltne koze uničujejo zelenje samogóltno prisl.: samogoltno jesti ♪
  22.      samogóltnež  -a [u̯t] m (ọ̑) star. lakomnež, pohlepnež: bil je samogoltnež in brezsrčnež ♪
  23.      samogóltnik  -a [u̯t] m (ọ̑) star. lakomnež, pohlepnež: to je oderuh in samogoltnik ● star. samogoltnik se je gostil s piščancem požrešnež ♪
  24.      samogóltnost  -i [u̯t] ž (ọ́) star. lakomnost, pohlepnost: njegova samogoltnost in nevoščljivost presegata vse meje ● star. pijanstvo in samogoltnost požrešnost ♪
  25.      sámogotôvost  -i ž (ȃ-ó) knjiž. prepričanost o svoji moči, sposobnosti: pri tej priliki je prvič izgubila svojo samogotovost; manjkal mu je občutek samogotovosti; samozavest in samogotovost ♪

   45.026 45.051 45.076 45.101 45.126 45.151 45.176 45.201 45.226 45.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA