Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (44.801-44.825)


  1.      rubricírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. razvrstiti, razporediti v rubrike: rubricirati podatke ∙ knjiž., ekspr. tega umetnika ni mogoče rubricirati zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v kako skupino ♪
  2.      rubríka  -e ž (ȋ) 1. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; razpredelek, stolpec: izpolniti vse rubrike; razdeliti polo na rubrike; vpisati v rubriko; rubrika formularja; rubrike v knjigovodski knjigi 2. stalni oddelek, stran s specializirano vsebino v časopisu, reviji; razpredelek, razdelek: odpreti novo rubriko; urednik rubrike / gospodarska, kulturna, lokalna, športna rubrika / časopisna rubrika // stalna radijska oddaja s specializirano vsebino: zabavna rubrika se je poslušalcem kmalu priljubila ● ekspr. igralka že nekaj let polni rubrike časopisov veliko pišejo o njej ◊ jur. marginalna rubrika kratka označba vsebine nad posamezno določbo zakona; rel. rubrika navodilo v liturgičnih knjigah, kako naj se obred, molitev opravlja ♪
  3.      rúča  -e ž (ú) nav. mn., nar. štajersko naramnica: ruče hlač / vtaknil je roke v ruče nahrbtnika ♪
  4.      ručáti  -ím nedov. (á í) močno, zamolklo se oglašati: močvirske ptice so ručale ♪
  5.      rúda  -e ž (ú) zmes snovi, iz katere se pridobivajo zlasti kovine: iskati, kopati, predelovati rudo; v tej rudi sta tudi kobalt in krom; bogate, revne rude; nahajališče rud / bakrova, manganova, srebrova, zlata, železova ruda; plemenite rude ♦ metal. pražiti rudo; obogatena, oplemenitena ruda; min. oksidna ruda v kateri je kovina v rudnini vezana na kisik; voj. strateške rude ki so nujno potrebne ali zelo pomembne za proizvodnjo orožja in drugih stvari za vojaške namene ♪
  6.      rudár  -ja m (á) delavec, ki koplje premog, rudo: rudarji so nakopali tisoč ton premoga; rudarje je zasulo; rudarji in železarji / ekspr. črni rudarji / trboveljski rudarji ∙ publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih ♪
  7.      rudáriti  -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z iskanjem, pridobivanjem rud, premoga: v prejšnjem stoletju so začeli rudariti v Hrastniku / šel je rudarit na tuje delat kot rudar, rudniški delavec ♪
  8.      rudárjenje  -a s (á) glagolnik od rudariti: začetni časi rudarjenja / zaradi rudarjenja ogrožena poslopja ♪
  9.      rudárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na rudarje ali rudarstvo: težko rudarsko delo / rudarska čelada; rudarska svetilka jamska svetilka / rudarski inženir, tehnik / rudarsko naselje / rudarska šola / pozdraviti z rudarskim pozdravom: srečno ♦ jur. rudarsko pravo pravo, ki ureja pravna razmerja v rudarstvu ♪
  10.      rudárstvo  -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem rud, premoga: razvoj rudarstva // veda o tem: študirati rudarstvo / inženir rudarstva / profesor za tehnično rudarstvo ♪
  11.      rudbékija  -e ž (ẹ́) bot. rastlina s celimi ali deljenimi listi in rumenimi ali rjavkasto oranžnimi cveti v koških, Rudbeckia: gojiti rudbekije ♪
  12.      rudimentáren  -rna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. nepopoln, neizoblikovan: rudimentarni stebri / neandertalci so uporabljali rudimentaren jezik / roman v svoji rudimentarni obliki začetni, prvotni 2. biol. zakrnel: rudimentarne oči krta, človeške ribice ♪
  13.      rúdnat  -a -o prid. (ȗ) ki vsebuje rudo: rudnata kamnina ♪
  14.      rúdnica  -e ž (ȗ) zastar. mineralna voda: izvir rudnice ♪
  15.      rudnína  -e ž (ȋ) plinasta, tekoča ali trdna snov, nastala v naravi: raziskovati rudnine; lastnosti, nastanek rudnin; sijaj rudnin / čiste in nečiste rudnine ♦ min. debelozrnata, drobnozrnata rudnina; luskasta rudnina ki se da klati v luske; mont. separacija rudnin; petr. glavna rudnina ki nastopa v kamnini v največji množini ♪
  16.      rudnínka  -e ž (ȋ) trg. rudninske snovi kot dodatek, primes krmi: dajati živini rudninko ♪
  17.      rufiján  -a m (ȃ) knjiž. zvodnik: rufijani in vlačugarji ♪
  18.      ruína  -e ž (ȋ) knjiž. razvalina: ogledati si ruine nekdanje prestolnice ∙ knjiž. žalostno ga je pogledati, taka ruina je tako je duševno in telesno propadel ♪
  19.      ruinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. poškodovati, uničiti: pri selitvi so pohištvo precej ruinirali // uničiti, ugonobiti: očetovo pitje je ruiniralo družino; neuspeh ga je popolnoma ruiniral ruiníran -a -o: ruiniran človek; ruinirane hiše ♪
  20.      rujevína  -e ž (í) bot. sredozemsko drevo ali grm s pernatimi listi in koščičastimi plodovi, Pistacia: tam rastejo oljke in rujevina ♪
  21.      rukáč  -a m (á) lov. jelen, ki se goni: rukač je napadel tekmeca ♪
  22.      rukalíšče  -a s (í) lov. kraj, prostor, kjer jelen ruka: ko se zdani, se jelen umakne z rukališča ♪
  23.      rúkanje  -a s (ū) glagolnik od rukati2: rukanje jelenov ♪
  24.      rúkati 1 -am nedov. (ū ȗ) nižje pog. suvati: kar naprej ruka sošolca ∙ nižje pog. avtomobil, voz na taki cesti zelo ruka zaradi jam, kamenja na cesti sunkovito stresa, premetava ♪
  25.      rúkati 2 -am nedov. (ū) lov. oglašati se z močnim, donečim glasom: jelen ruka // s trobljenjem na rog vabiti jelena: lovec je spretno rukal rukajóč -a -e: rukajoči jeleni ♪

   44.676 44.701 44.726 44.751 44.776 44.801 44.826 44.851 44.876 44.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA