Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (44.626-44.650)



  1.      rokoválec  -lca [lc in c] m () zastar. delavec, zaposlen pri manipulaciji; manipulant: rokovalec materiala
  2.      rokovánje  -a s () glagolnik od rokovati se: pozdravljanje in rokovanje / demonstrirati rokovanje z gasilnim aparatom; rokovanje z orožjem; navodila za rokovanje
  3.      rokovát  -i ž () nar. vzhodno šop, pest: rokovat sveže trave / zagrabiti rokovat orehov
  4.      rokováti se  -újem se nedov.) dajati komu roko: rokoval se je z vsakim delavcem posebej; pred odhodom so se še rokovali; prijateljsko se rokovati rokováti neustalj. ravnati, delati: naučil se je rokovati s kamero; s tem strojem ne znam rokovati / previdno rokovati s kemičnimi snovmi ∙ neustalj. predstava domiselno rokuje s komičnimi elementi jih uporablja, izkorišča
  5.      rokovnjáč  -a m (á) 1. v prvi polovici 19. stoletja pripadnik med seboj povezanih, organiziranih skupin, ki se ukvarjajo z ropanjem zlasti premožnih ljudi: preganjati rokovnjače 2. slabš. malovreden, ničvreden človek: s temi potepuhi in rokovnjači se ne boš družil / kot psovka vrni mi denar, ti rokovnjač
  6.      rokovnjáčiti  -im nedov.) v prvi polovici 19. stoletja delovati, živeti kot rokovnjač: rokovnjačili so po gozdovih in cestah ● knjiž. sovražnikovi vojaki so rokovnjačili po deželi ropali, plenili
  7.      rokovnjáščina  -e ž (ā) 1. v prvi polovici 19. stoletja posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica rokovnjačev: pogovarjali so se v rokovnjaščini 2. ekspr. jezikovno mešana, nerazumljiva govorica: spakoval se je v mešanici narečja in rokovnjaščine
  8.      rokovnjáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na rokovnjače: rokovnjaški jezik / rokovnjaška družba / fantovo rokovnjaško vedenje ♦ tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev
  9.      rokovnjáštvo  -a s () 1. v prvi polovici 19. stoletja obstajanje rokovnjačev: sociološko zanimiv pojav rokovnjaštva; zgodovina rokovnjaštva 2. ekspr. malovredno, ničvredno dejanje: bil je kaznovan za rokovnjaštvo
  10.      róla 1 -e ž (ọ̑) pog. kar je zvito v obliki valja; zvitek: tapetna rola; rola toaletnega papirja / zviti plakate v rolo; ta papir se prodaja v rolah ♦ film. (filmska) rola filmski trak, dolg navadno 300 m, za enkratno vložitev v projektor; zvitek; šport. rola pri veslanju na divjih vodah tok vode, ki se zaradi ovire v strugi vrtinči nazaj
  11.      róla 2 -e ž (ọ̑) zastar. vloga (v dramskem delu): dobiti glavno rolo / zdaj sva roli zamenjala
  12.      roláda  -e ž () pog. rulada: postreči z rolado
  13.      rólba  -e ž (ọ̑) žarg., teh. stroj za čiščenje in glajenje ledu: očistiti drsališče z rolbo
  14.      roléta  -e ž (ẹ̑) priprava na zunanji strani okna, narejena iz dolgih, med seboj povezanih deščic, ploščic: dvigniti, spustiti rolete; lesene, plastične rolete // rolo: trgovina z železno roleto na vratih
  15.      rolétar  -ja m (ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in nameščanjem rolet: roletar in parketar
  16.      rolétarski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od roletar: roletarska stroka
  17.      rolétarstvo  -a s (ẹ̑) obrt za izdelovanje in nameščanje rolet: parketarstvo in roletarstvo
  18.      rólka  -e ž (ọ̑) podolgovata deščica s koleščki, na kateri se stoji in z eno nogo poganja: voziti se z rolko ♦ nav. mn., šport. smučem podobna priprava s koleščki za vadbo smučarskega teka na suhem
  19.      rólkar  -ja m (ọ̑) kdor se vozi z rolko: v parku je bilo veliko rolkarjev in kotalkarjev
  20.      rólkati  -am nedov. (ọ̑) voziti se z rolko: celo uro rolkati / že več let rolka
  21.      romadúr  -ja m (ū) gastr. mehki sir v obliki manjšega kvadra, ostrega okusa in vonja: limburški sir in romadur
  22.      román  -a m () daljše pripovedno delo, navadno z izrazito zgodbo in večjim številom oseb, zlasti v prozi: napisati, prebrati, prevesti roman; dolg, zanimiv roman; roman v dveh delih; ideja, poglavje, zgodba romana; osebe v romanu / biografski, družbenokritični, kriminalni, ljubezenski roman / roman se dogaja v 19. stoletju / kot označba za naslovom Josip Jurčič, Deseti brat. Roman ● ekspr. o tem dogodku so pripovedovali cele romane zelo obširno; ekspr. povedati komu roman svojega življenja svojo življenjsko zgodbo; ekspr. tudi on je doživel svoj roman je bil nesrečno, srečno zaljubljen, imel ljubezensko razmerjelit. eksperimentalni roman; kolektivni roman ki opisuje dogajanje v širši skupnosti, navadno brez osrednje osebe; realistični, viteški, zgodovinski roman; roman v pismih
  23.      románca  -e ž () lit. lirsko-epska pesem navadno z vedro ljubezensko vsebino: pisati romance / ruska, španska romanca ● ekspr. z njim je doživela nepozabno romanco imela lepo ljubezensko razmerjemuz. skladba liričnega značaja
  24.      romancier  -a [-sjé -ja] m (ẹ̑) knjiž. romanopisec: najboljši romancier svojega časa
  25.      románček  -čka m () ekspr. manjšalnica od roman: ocene njegovih romančkov in povestic / izmisliti si romanček ● ekspr. doživeti, imeti romanček s kom ljubezensko razmerje

   44.501 44.526 44.551 44.576 44.601 44.626 44.651 44.676 44.701 44.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA