Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (44.601-44.625) 
- rokáda -e ž (ȃ) 1. šah. poteza, pri kateri se kralj in trdnjava s preskokom prestavita iz začetne pozicije drug poleg drugega: narediti, preprečiti rokado; cilj rokade / dolga ali velika na damino stran, kratka ali mala rokada na kraljevo stran 2. publ. menjava, zamenjava: v tem nogometnem moštvu so rokade pogoste; politične rokade ♪
- rokáden -dna -o prid. (ȃ) šah., v zvezah: rokadni napad napad na rokadno pozicijo; rokadna pozicija pozicija kralja in trdnjave po rokadi ♪
- rokáv -a m (á) 1. del oblačila, ki obdaja posamezno roko: zašiti, zavihati rokav; obrisati si čelo ob rokav, v rokav, z rokavom; vtakniti roko v rokav; potegnila, pog. pocukala ga je za rokav in mu pomežiknila; levi rokav; prekratki rokavi; rokav je na komolcu raztrgan; rokavi obleke, pri obleki; dolžina rokava / dolgi ki segajo do zapestja, kratki ki segajo približno do polovice nadlakti, tričetrtinski rokavi ki segajo do komolcev ali približno do polovice podlakti; kimono rokavi široki, krojeni skupaj z zgornjim delom v obliki črke T ∙ ekspr. zasukati, zavihati (si) rokave z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati; ekspr. letnice je kar iz rokava stresal znal jih je povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; govori, kakor bi iz rokava stresal hitro, gladko 2. stranska struga (reke): reka ima več rokavov; rokavi Mure / glavni, stranski rokav / mestece ob rečnem rokavu ♦
geogr. morski rokav; mrtvi rokav ♪
- rokávček -čka m (á) manjšalnica od rokav: otroku je sešila bluzico z dolgimi rokavčki / ekspr. zavihala si je rokavčke, da so se videle bele lakti ♪
- rokávec -vca m (á) 1. knjiž. rokavček: oblekla mu je srajčko s kratkimi rokavci / zavihati si rokavce rokave 2. mn., nekdaj ženska bluza z rokavi, navadno platnena: oblečena je bila v široko krilo in bele rokavce; dekleta v vezenih rokavcih ♪
- rokáven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rokav: rokavna dolžina / rokavni izrez ali rokavna odprtina z izrezanjem nastala odprtina za roko pri oblačilu ♦ obrt. rokavna obla ali rokavna okroglina zgornji, zaobljeni del rokava, ki se vstavi v rokavni izrez ♪
- rokavíca -e ž (í) nav. mn. oblačilo za na roko: natakniti, sneti rokavice; plesti rokavice; gumijaste, usnjene, volnene rokavice; rokavica za na desno roko / boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimo; brezpalčne ki so brez prstov, enoprstne ali palčne rokavice z enim prstom; dolge rokavice ki segajo nad zapestje; smučarske rokavice / umivalna rokavica ∙ ekspr. pobrati rokavico odgovoriti na izzivanje; vreči komu rokavico nekdaj pozvati ga na dvoboj; ekspr. s tem stavkom mu je vrgel rokavico (v obraz) ga je izzval; ekspr. ravnati s kom v rokavicah, z rokavicami obzirno, previdno ♦ elektr. izolirne rokavice za delo pri napravah, ki so pod napetostjo; teh. varilske rokavice za zaščito rok pri varjenju; voj. železna rokavica nekdaj kovinska rokavica kot del oklepa ♪
- rokavíčar -ja m (ȋ) izdelovalec ali prodajalec rokavic: klobučarji in rokavičarji ♪
- rokavíčarka -e ž (ȋ) ženska oblika od rokavičar: rokavičarke in šivilje ♪
- rokavíčarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na rokavičarje ali rokavičarstvo: rokavičarska obrt / rokavičarski stroj ♦ usnj. rokavičarsko usnje raztegljivo, mehko usnje, navadno iz kož drobnice ♪
- rokavíčarstvo -a s (ȋ) rokavičarska obrt: nogavičarstvo in rokavičarstvo ♪
- rokavíčast -a -o prid. (í) podoben rokavici: krpe rokavičaste oblike ♪
- rokavíčka -e ž (í) manjšalnica od rokavica: deklica z belimi rokavičkami ♪
- rokavína -e ž (í) obrt. podloga za rokave suknjičev in telovnike, zlasti iz črtastega blaga: kupiti osemdeset centimetrov rokavine ♪
- rokávnik -a m (ȃ) 1. nekdaj moški suknjič, ki lahko sega največ do kolen: ogrniti si rokavnik; telovnik in rokavnik 2. knjiž., redko muf, rokovnik: vtakniti roke v rokavnik ◊ obrt. podolgovata, z blagom prevlečena priprava za likanje rokavov, navadno kot nastavek pri likalni deski ♪
- rôkica -e ž (ó) manjšalnica od roka: otrokove drobne rokice / otr. jej s ta lepo rokico z desno roko / ekspr.: izpod širokih rokavov so se videle njene bele rokice; še po cesti se držita za rokice ♪
- rokírati -am dov. in nedov. (ȋ) šah. narediti rokado: beli ni mogel več rokirati ♪
- rokobórba -e ž (ọ̑) šport, pri katerem skušata tekmovalca z določenimi prijemi drug drugega spraviti v položaj, da se s pleči dotakne tal: tekmovati v rokoborbi; rokoborba in boks ♦ šport. rokoborba v grško-rimskem slogu pri kateri so dovoljeni prijemi od pasu navzgor ♪
- rokobrán -a m (ȃ) šport., voj. del ročaja pri meču, ki ščiti roko pred udarci: meč z velikim rokobranom ♪
- rokodélnica -e ž (ẹ̑) zastar. rokodelska delavnica: čevljarska rokodelnica ∙ zastar. razvoj industrijskih podjetij iz rokodelnic iz manufaktur ♪
- rokomávh -a m (ȃ) slabš. 1. rokovnjač: preganjati rokomavhe 2. malovreden, ničvreden človek: kaj se družiš s temi potepuhi in rokomavhi / rokomavhe so zalotili pri kraji tatove ♪
- rokomávhar -ja m (ȃ) slabš. rokovnjač: preganjati rokomavharje ♪
- rokomávharski -a -o prid. (ȃ) slabš. rokovnjaški: rokomavharski jezik / človek rokomavharske zunanjosti ♪
- rokometáš -a m (á) športnik, ki goji rokomet: izkušen rokometaš ♪
- rokometášica -e ž (á) športnica, ki goji rokomet: zmaga domačih rokometašic ♪
44.476 44.501 44.526 44.551 44.576 44.601 44.626 44.651 44.676 44.701