Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (4.451-4.475)



  1.      brežína  -e ž (í) 1. pas zemlje ob vodi; breg: priveslala je do brežine; morje bije ob brežine; peščena brežina 2. vzpetina nad ravnino: pognal se je po brežini; kmetija leži v brežini; prisojna, skalnata, strma brežina // grad. strma poševna stran pri nasipu, useku: utrjevati, zavarovati brežine
  2.      brežínica  -e ž (í) manjšalnica od brežina: povzpeti se na brežinico
  3.      bréžnat  -a -o prid. (ẹ̑) nar. severovzhodno nagnjen, strm: brežnat svet / brežnata kmetija
  4.      bréžnica  -e ž (ẹ̑) nar. njiva v bregu
  5.      brhkôta  -e ž (ó) redko lepota, brhkost: ni kaj prida brhkote na njej
  6.      bríčka  -e ž () v ruskem in poljskem okolju lahek, navadno odprt voz z dvema sedežema: pred gostilno je pripeljala brička
  7.      bridkôba  -e ž (ó) zastar. bridkost: prevzela jo je strašna bridkoba
  8.      bríga  -e ž () raba peša skrb: učenje naj bo tvoja edina briga; pozabiti brige in težave / vse gospodarstvo ima sam na brigi ∙ star. briga me je zanj! briga me (on)! ekspr. šola mu je deveta, zadnja briga prav nič se ne zmeni zanjo
  9.      brigáda  -e ž () 1. vojaška enota, večja od polka: konjeniška brigada // med narodnoosvobodilnim bojem osnovna vojaška enota: partizanska, udarna brigada / prva proletarska brigada; borci Cankarjeve brigade 2. večja delovna skupina, ki prostovoljno in brezplačno sodeluje pri pomembnih javnih delih: iti v brigado; delati v brigadi / delovna, mladinska brigada // skupina s posebno delovno nalogo: poklicna gasilska brigada; brigada za živinorejo
  10.      brigáden  -dna -o prid. () nanašajoč se na brigado: brigadni poveljnik, štab; brigadna zastava / mladina je uvedla brigadni način dela; brigadno obdelovanje vinogradov
  11.      brigadír  -ja m (í) 1. kdor dela v brigadi 2: iz naše šole se je priglasilo trideset brigadirjev; brigadirji na avtocesti // vodja take skupine: izbrali so ga za brigadirja mladinske brigade / sprejmemo brigadirja za vodstvo strojnih kmetijskih del 2. v italijanskem okolju poveljnik enote karabinjerjev: zasliševal ga je črnolas brigadir 3. v nekaterih državah poveljnik brigade 1
  12.      brigadírka  -e ž (í) ženska oblika od brigadir: brigadirji in brigadirke so gradili železniško progo / brigadirke na posestvu so presegle normo
  13.      brigadírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na brigadirje: brigadirski pozdrav; zapeti brigadirsko pesem; brigadirsko življenje / brigadirski čin
  14.      brigadírstvo  -a s () udeležba v brigadi 2: ponosen je na svoje brigadirstvo / vzeli so mu brigadirstvo
  15.      brigádnica  -e ž () redko brigadirka
  16.      brigádnik  -a m () kdor dela v brigadi 2; brigadir: med brigadniki je največ študentov
  17.      brigánt  -a m (ā á) v italijanskem okolju cestni ali pomorski ropar, razbojnik: med potjo so ga napadli briganti
  18.      brigantína  -e ž () navt. jadrnica z dvema jamboroma: brigantina plove v pristan; gusarska brigantina
  19.      brígati se  -am se nedov. () pog. 1. skrbeti za kaj: za živino se briga oče; kdo se bo poslej brigal za otroke 2. zanimati se, meniti se za kaj: za politiko se ne briga / ekspr.: malo se brigam, kaj pravijo ljudje; kdo se briga zanjo! briga se za njegovo prepoved! zame se briga kakor za lanski sneg nič brígati pog. 1. tikati se česa: vtika se v stvari, ki ga nič ne brigajo 2. ekspr., s smiselnim osebkom v tožilniku izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: briga jih! briga me! briga jih, če vse propade; če je užaljen, nas presneto malo briga / ti me prav malo brigaš; to me nič ne briga; brigate me vi vsi skupaj!
  20.      bríhta  -e ž () pog., redko bistroumnost, bistrost: vprašanje je rešil s pravo naravno brihto / pooseb., ekspr. o ti brihta ti!
  21.      bríhtati  -am nedov. (í) star. spravljati k zavesti, buditi: bolnika brihtajo iz omame bríhtati se star. umsko razvijati se: fant se je začel brihtati
  22.      briketárna  -e ž () teh. obrat za izdelovanje briketov: delati v briketarni
  23.      briketíranje  -a s () glagolnik od briketirati: briketiranje surovin; stroj za briketiranje
  24.      briketírati  -am nedov. in dov. () teh. stiskati v brikete: briketirati premogov prah ♦ agr. briketirati krmo briketíran -a -o: briketirana krma
  25.      briljánca  -e ž () knjiž., ekspr. popolno oblikovno obvladanje umetniškega izražanja: tehnična briljanca pianista; ta tekst zahteva skrajno briljanco igranja / orkestralna briljanca

   4.326 4.351 4.376 4.401 4.426 4.451 4.476 4.501 4.526 4.551  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA