Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (44.501-44.525) 
- róba -e ž (ọ́) 1. pog. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču; blago: prodajalka hvali svojo robo; cenena roba / obleka je iz dobre robe tkanine, blaga / galanterijska roba // izdelek, pridelek sploh: te robe smo dosti pridelali; njegovi čevlji so inozemska roba 2. pog. predmeti, stvari: razdeliti obleko, obutev in drugo robo; nakradeno robo je skril na podstrešje 3. obrt., v zvezi suha roba leseni izdelki domače obrti: izdelovati, prodajati suho robo; koš suhe robe / ribniška suha roba ♪
- robáč -a m (á) jesensko jabolko rdeče barve z izrazitimi robovi od muhe do sredine sadeža ♪
- róbača tudi robáča -e ž (ọ̄; á) 1. nar. široka srajca iz domačega platna: nositi robačo // srajca sploh: kupiti robačo 2. nar. belokranjsko žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa; krilo: dolga, široka robača 3. knjiž. rubaška: znan je bil po tem, da je nosil robačo / ruska robača ♪
- robàn tudi robán -ána m (ȁ á; ȃ) star. robat človek: kdo bi se pogovarjal s tem robanom ♪
- robantè -éta m (ȅ ẹ́) ekspr. kdor (rad) robanti: malo grob, a dobrosrčen robante ♪
- robántenje -a s (á) glagolnik od robantiti: zaslišati robantenje; po dolgem robantenju se je le pomiril / robantenje, da je narejeno zanič, je krivično ♪
- robántiti -im nedov. (á ȃ) ekspr. izražati jezo, nejevoljo z glasnim govorjenjem, preklinjanjem: kar naprej robanti; robantiti, ker delo ni opravljeno / robantiti na koga / vrag naj jih vzame, je robantil robantèč -éča -e: robanteč je odšel iz sobe ♪
- robàt -áta -o prid. (ȁ ā) 1. ki ima rob, robove: robati in okrogli klini; robato kamenje / robata sol 2. ki ni lepo, nežno oblikovan: robat obraz; robate roke / robat stol ∙ ekspr. robat glas hripav // ekspr. neroden, okoren: robate kretnje / robati verzi 3. ki v odnosu do ljudi ne kaže rahločutnosti, obzirnosti, zlasti v govorjenju: robat, a dober človek; nekoliko robata ženska / robate besede; robate šale; robato govorjenje / robat humor / pripovedoval jim je robate zgodbe nespodobne, nedostojne robáto prisl.: robato se vede do otrok ♪
- robátež -a m (ȃ) ekspr. robat človek: kar všeč mi je ta robatež ♪
- robátost -i ž (á) lastnost, značilnost robatega: robatost predmeta / robatost njegovega jezika / moška robatost / ekspr. pripovedovati robatosti robate šale ♪
- robávs -a m (ȃ) slabš. 1. robat človek: pri tem robavsu s prijaznostjo nič ne opraviš 2. neroden, neuglajen človek: po njegovem vedenju se vidi, da je robavs 3. velik, zelo močen človek: ta robavs dvigne za tri može ♪
- robávsast -a -o prid. (ȃ) slabš. 1. robat, grob: robavsast, a dober sosed 2. neroden, neuglajen: robavsast hribovec ● ekspr. robavsast in plečat moški velik, zelo močen ♪
- robévnica -e ž (ẹ̑) nar. gorenjsko sekira z majhnim rezilom in dolgim toporiščem: opirati se na robevnico; pastirji so se branili pred volkovi z robevnico ♪
- robíca -e ž (í) nav. mn., knjiž. okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa: ruta z dolgimi robicami ♪
- robída -e ž (í) trnata grmičasta rastlina z užitnimi črnimi jagodami, ki raste na posekah in v gozdovih: cveti robide; poganjki na robidi ♦ bot. skalna robida pri kateri imajo pokončni poganjki rdeče plodove, Rubus saxatilis // robidovje: iztrebiti robido; z robido in grmovjem poraščena jasa ♪
- robídnica -e ž (ȋ) jagoda robide: nabirati robidnice; bonbon v obliki robidnice; sok iz robidnic // robida: zelo polne robidnice / z robidnicami obraščena stena z robidovjem ◊ les. dvoročna žaga s trikotnimi zobmi ♪
- róbija -e ž (ọ́) jur., v stari Jugoslaviji najhujša prostostna kazen: obsoditi na robijo zaradi revolucionarne dejavnosti; šestletna robija / odpeljati na robijo; biti na robiji ∙ knjiž. večji del življenja je preživel po robijah zaporih, ječah ♪
- robijáš -a m (á) 1. v stari Jugoslaviji kdor prestaja najhujšo prostostno kazen: med robijaši je bilo veliko komunistov 2. knjiž. zapornik, kaznjenec: roman o robijaših iz zloglasnega zapora ♪
- robílnica -e ž (ȋ) gozd. težka sekira za podiranje drevja: robilnica in plankača ♪
- robínija -e ž (í) bot. trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju, Robinia pseudoacacia: robinija že cvete; grmi robinije in rešeljike ♪
- róbinja -e ž (ọ̑) zastar. sužnja: kupiti robinjo ∙ zastar. sin hlapca in robinje služkinje, dekle ♪
- robinzonáda -e ž (ȃ) literarno delo iz življenja daleč od civilizacije živečih ljudi, zlasti brodolomcev: brati robinzonade ● ekspr. pripovedoval je o svoji robinzonadi svojem življenju daleč od civilizacije; publ. utopičnost robinzonade izoliranega individualnega gospodarjenja ♪
- robkáč -a m (á) agr. robkalnik: izdelovati robkače ♪
- robkálnik -a m (ȃ) agr. stroj ali priprava za robkanje: robkalnik za koruzo / stresti grozdje v robkalnik ♪
- róbkanje -a s (ọ̑) glagolnik od robkati: robkanje koruze / robkanje grozdja ♪
44.376 44.401 44.426 44.451 44.476 44.501 44.526 44.551 44.576 44.601