Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (44.426-44.450)


  1.      rísati  ríšem nedov. (ȋ) 1. s črtami upodabljati: zna risati in slikati; risati hišo, obraz, pokrajino; risati na papir, v glino; risati s svinčnikom / dov. večkrat je risal Tita narisal / pog. rad riše otroke slika, upodablja / risati po fotografiji, po naravi ♦ um. risati s kredo // s črtami delati: risati diagram, zemljevid; risati razpredelnice z ravnilom; risati na zemljevidu smer poti / s prstom risati po pesku delati črte / risati s prosto roko 2. ekspr. povzročati, delati, da kaj nastane na podlagi: letala rišejo bele črte na nebo; sonce riše na steno svetle proge; drevesa so risala dolge sence; kri riše po tlaku krvavo sled / skrb mu riše gube na mlado čelo 3. knjiž. opisovati, prikazovati: risati zgodovinsko obdobje; prepričljivo riše ženske like / domišljija mu je risala lepšo prihodnost ● ekspr. jastreb je risal kroge letal v krogih; nar. gorenjsko skupaj sva (jo) risala tja šla, hodila rísati se ekspr. kazati se v obrisih: skozi obleko se je risalo njeno telo; na obzorju so se risali gorski vrhovi; pohištvo se je risalo v mraku // pojavljati se, biti na podlagi: čudne sence so se risale po steni / sončni žarek se mu je v svetli črti risal čez obraz / zaničljive poteze so se mu risale okrog ust // biti viden, kazati se: nasmeh se mu je risal na obrazu; groza, pobitost, strah se mu riše v očeh rišóč -a -e: otrok ga je poslušal, naprej rišoč po pesku; na obzorju rišoči se obrisi mesta; rišoča deklica rísan -a -o: risani portreti; jasno risani značaji / risani film film iz posnetkov risb ali slik, ki ob predvajanju delajo vtis dogajanja; ustvarjanje, katerega izrazna oblika so risani filmi ∙ risana puškina cev cev, ki ima znotraj spiralaste žlebove; star. risana puška risanica ♪
  2.      rísba  -e ž (ȋ) 1. upodobitev česa s črtami: končati risbo; proučevati otroške risbe; zbrisati risbo na tabli; stene so pokrite z risbami; barvna, črno-bela, vrezana risba; prostoročna risba / shematična risba; risba v določenem merilu; pog. rad ima risbe tega slikarja slike, podobe // kar je temu podobno: zaradi vlage so na stropu nastajale čudne risbe / po golitvi se risba pri mačkah spremeni oblika in razporeditev različno obarvanih mest // list, na katerem je kaj narisano: oddati risbo učitelju; raztrgati risbo; rob risbe 2. um. likovna tehnika, pri kateri se upodablja zlasti z enobarvnimi črtami: uspešen je v risbi in akvarelu // delo, izdelek v tej tehniki: razstavljene risbe in bakrorezi; risba s svinčnikom, ogljem; risba v kredi / črtna risba ki je iz črt brez vmesnih tonov; lavirana risba; tonska risba ki je iz črt z vmesnimi toni ◊ strojn. delavniška risba ki prikazuje potek izdelave predmeta v delavnici; teh. tehnična risba grafični prikaz tehničnega objekta po dogovorjenih pravilih; glava risbe najvažnejši podatki o tehnični risbi na risbi sami ♪
  3.      rísbica  -e ž (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od risba: risbice cicibanov ♪
  4.      riskánten  -tna -o prid. (ȃ) pog. tvegan: njihov načrt je riskanten; taka kupčija bi bila lahko riskantna ♪
  5.      riskírati  -am dov. in nedov. (ȋ) pog. tvegati: pri kupčijah nikoli ne riskira; riskirati pobeg iz taborišča ● pog. za odpravo so riskirali veliko denarja dali; pog. pri reševanju je riskiral življenje se je izpostavil smrtni nevarnosti; preg. kdor riskira, profitira kdor tvega, ima lahko dobiček, korist ♪
  6.      risovína  -e ž (í) 1. risje krzno: plašč iz risovine 2. risje meso: pečena risovina ♪
  7.      rístanc  -a m (ȋ) etn. otroška igra, pri kateri se mečejo ali skakaje brcajo ploščati kamenčki v polja na tla narisanega lika: igrati se ristanc; ristanc in frnikolanje // lik za to igro: narisati na dvorišču ristanc ♪
  8.      ríta  -e ž (ȋ) pog., ekspr. zadnjica: obrisati otroku rito; gola rita ♪
  9.      rítanje  -a s (ȋ) glagolnik od ritati: konj se je branil z ritanjem in topotanjem / jezi me njeno nenehno ritanje ♪
  10.      ritardándo  prisl. (ȃ) muz., označba za spremembo hitrosti izvajanja zadržujoče: igrati ritardando; sam.: ritardando na koncu skladbe ♪
  11.      rítast  -a -o prid. (í) 1. ki (rad) rita: bati se ritastega konja 2. vulg. ki ima debelo, veliko zadnjico: ritaste in prsate ženske ♪
  12.      rítati  -am nedov. (ȋ) suvati z zadnjima nogama nazaj: žrebec se je postavljal na prednje noge in rital; vznemirjene živali so ritale in brcale / ta kobila rita rada napada z nogami ● nizko spet je začel ritati grobo nasprotovati, ugovarjati ♪
  13.      rítina  -e ž (ȋ) 1. les. odebeljeni del debla nad panjem: sedel je na ritino podrtega drevesa in počival 2. agr. debelejši spodnji del snopa: snope so zlagali v krog z ritinami navzven ♪
  14.      rítka  -e ž (ȋ) ekspr. zadnjica: udaril je otroka po ritki; gola ritka / meriti temperaturo v ritki v zadnjični odprtini ● ekspr. kdo bo pa otrokom ritke brisal, če nje ne bo jih negoval; ekspr. boji se za svojo ritko zase, za svoj položaj; ekspr. če ne boš priden, jih boš dobil po ritki boš tepen ♪
  15.      rítmika  -e ž (í) 1. muz. ritmične značilnosti v skladbi: poudarjati ritmiko pri pouku petja; ritmika in melodika / latinskoameriška ritmika 2. knjiž., s prilastkom ritmične značilnosti česa sploh: ritmika dela; ritmika dneva in noči; ritmika plavanja / stavčna ritmika 3. šport. gimnastika s posebnim poudarkom na ritmu, lahkotnosti: gojiti ritmiko / hoditi k ritmiki ♪
  16.      ritmizácija  -e ž (á) glagolnik od ritmizirati: ritmizacija napeva / ritmizacija dela ♪
  17.      ritmizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od ritmizirati: ritmiziranje napeva / ritmiziranje gibov ♪
  18.      ritmizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. delati, da kaj poteka v ritmu: ritmizirati melodijo / ritmizirati gibanje ritmizíran -a -o: ritmizirano delo ♦ lit. ritmizirana proza proza z zvočno urejenim besednim redom ♪
  19.      rítnica  -e ž (ȋ) nav. mn., vulg. polovica zadnjice: udaril jo je po ritnici; mesnate, močne ritnice ♪
  20.      ritopášen  -šna -o prid. (ā) zastar. uživaški: to je len in ritopašen človek ♪
  21.      rítosnica  -e ž (ȋ) nar. polovica zadnjice: Ta ga je sunil z roko, oni z nogo, pa spet ga je pahnila v stran ženska z ritosnico (F. Godina) ♪
  22.      rítovina  -e ž (í) nar. prekmursko snop urejene slame za pokrivanje streh; škopnik: delati ritovine ♪
  23.      ritoznójčan  -a m (ọ̑) kakovostno belo vino iz okolice Ritoznoja pri Slovenski Bistrici: steklenica ritoznojčana ♪
  24.      rituál  -a m (ȃ) knjiž. 1. obred: poročni ritual; ritual inavguracije / religiozni rituali 2. ed. verski obredi, bogoslužje: veličasten ritual / indijski kultni ritual; pren. življenjski ritual kmečkega človeka 3. dejanje, opravilo: kopel je njegov vsakdanji ritual ◊ rel. izdati nov ritual obrednik ♪
  25.      rituálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ritual: ritualni predpisi / ritualni plesi; afriška ritualna glasba / ritualni umor v nekaterih religijah umor za pridobitev skrivnostnih božanskih moči; ritualni zakol v judovski religiji zakol ob določenih praznikih, opravljen po verskih predpisih ♪

   44.301 44.326 44.351 44.376 44.401 44.426 44.451 44.476 44.501 44.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA