Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (44.376-44.400)



  1.      rigoláč  -a m (á) agr. kdor rigola: rigolači so se lotili dela v nasadu; najeti rigolača
  2.      rigólanje  -a s (ọ̑) glagolnik od rigolati: rigolanje in priprava zemljišč za nasade; lopata, stroji za rigolanje / ročno, strojno rigolanje
  3.      rigólar  -ja m (ọ̑) agr. rigolač: rigolarji so pričeli z delom
  4.      rigólati  -am nedov. (ọ̑) agr. rahljati zemljo z (zelo) globokim prekopavanjem, oranjem: rigolati njivo; jeseni so rigolali za vinograd / globoko, plitvo rigolati; ročno, strojno rigolati
  5.      ríhta 1 -e ž () navadno v zvezi krvava rihta 1. zgod., v fevdalizmu sodišče s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki; deželsko sodišče: poklicati koga pred krvavo rihto / krvava rihta ga je obsodila na smrt 2. star. sojenje, sodni proces: razglasiti dan krvave rihte / Nato se je začela pripravljati starodavna rihta, po kateri se je po mogočnih hišah kaznovalo prešuštvo (Prežihov)
  6.      ríhta 2 -e ž () nižje pog. ena ali več jedi, zlasti kuhanih, ki tvorijo samostojen del v okviru enega obroka: za kosilo so bile tri rihte: prežganka, krvavica s kislim zeljem in štruklji / vsako rihto je preveč solila jedpog., ekspr. ta človek je pokrita rihta ne kaže svojih negativnih lastnosti
  7.      ríhtar  -ja m (í) 1. star. sodnik: pripeljati koga pred rihtarja 2. zgod., ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja vaški poglavar, župan: tako je odločil rihtar / vaški rihtar ◊ etn. rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici
  8.      ríhtati  -am nedov. (í) nižje pog. 1. skrbeti za koga, negovati: varovanca kar lepo rihta 2. priskrbovati, oskrbovati: rihtati drva / rihtati komu službo, stanovanje ● nižje pog. ta človek mi je zoprn, ker vedno koga rihta daje komu nauke, se vmešava v njegovo ravnanje, vedenje; nižje pog. ulilo se je, ravno ko je rihtala otroka za v šolo odpravljala otroka v šolo; nižje pog. mlada dva zdaj rihtata stanovanje urejata ríhtati se živeti, imeti se: kako se kaj rihtate
  9.      ríkanje  -a s () glagolnik od rikati: slišati je bilo rikanje bika; rikanje slonov
  10.      ríkati  -am tudi ríčem nedov. ( ) oglašati se z močnimi, predirljivimi glasovi: živina je rikala pred praznimi jaslimi / ekspr. topovi rikajo
  11.      rikécija  -e ž (ẹ́) nav. mn., biol. mikroorganizem, ki povzroča nekatere nalezljive bolezni ljudi in živali, zlasti pegavico: z rikecijami okužene uši; rikecije in virusi
  12.      ríkša  -e ž () v nekaterih azijskih deželah vozilo z dvema kolesoma za prevoz ljudi, ki ga vleče človek: peljati se v rikši, z rikšo / motorna rikša
  13.      ríkšar  -ja m () v nekaterih azijskih deželah kdor vleče rikšo: rikšarji v Singapuru
  14.      rílčar  -ja [č tudi lč] m () ekspr. žival z rilcem, zlasti prašič: prodati zadnjega rilčarja iz hleva ♦ zool. v tropskih gozdovih Bornea živeča opica, katere samec ima zelo dolg nos, Nasalis narvatus
  15.      rílčast  -a -o [č] prid. () nanašajoč se na rilec: rilčasta glava; rogate in rilčaste živali / ekspr. rilčast nos ♦ zool. rilčasti gad gad s privihanim gobcem in na spodnji strani ognjeno rdečim repom, Vipera aspis
  16.      rílčkar  -ja [č tudi lč] m () zool. 1. majhen črn hrošč, ki uničuje zelje, Centorhynchus pleurostigma: uničevati rilčkarje 2. nav. mn. hrošči, ki imajo prednji del glave podaljšan v rilček, Curculionidae
  17.      rilóga  -e ž (ọ̑) obrt. tirnica, drsni tir (pri karnisi)
  18.      ríma  -e ž () lit. ujemanje samoglasnikov in soglasnikov od naglašenega samoglasnika dalje, polni stik: najti rimo na besedo roka; pesmi brez rim; aliteracija, asonanca in rima / čista, nečista rima; moška, ženska rima; notranja rima; oklepajoča, zaporedna rima ∙ ekspr. koval jo je v rime pisal je pesmi o njej; ekspr. z rimami popisan list z verzi; s pesmimi
  19.      rimáč  -a m (á) 1. slabš. pesnik: med rimači je bilo nekaj nadarjenih lirikov; rimači in posnemovalci 2. ekspr. kdor zna delati rime: nazadnje so ostali v igri le še najspretnejši rimači
  20.      rímanje  -a s () glagolnik od rimati: moderni pesniki opuščajo rimanje ● slabš. ukvarjati se z rimanjem s pisanjem pesmi
  21.      rímar  -ja m () ekspr. pesnik: moderni rimarji
  22.      rimárij  -a m (á) slovar rim: izdati rimarij
  23.      rimaríja  -e ž () slabš. pisanje pesmi: ukvarjati se z rimarijo / kdo bo bral to dolgočasno rimarijo pesmi
  24.      rímati  -am nedov. in dov. () uporabljati besede, ki delajo, tvorijo rimo: rimati glagol z glagolom; te besede se ne rimajo / ta pesem se rima sredi vrstice ima rimo ríman -a -o: rimani verzi; prevodi klasičnih tragedij so rimani
  25.      rimésa  -e ž (ẹ̑) fin. vrednostni papir, zlasti menica, s katerim se poravna dolg: poslati rimeso

   44.251 44.276 44.301 44.326 44.351 44.376 44.401 44.426 44.451 44.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA