Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (44.351-44.375)


  1.      ribárski  -a -o prid. (á) star. ribiški: ribarska vas / ribarske mreže ● knjiž. delo v ribarskih in oceanografskih ustanovah riboslovnih ♪
  2.      ribárstvo  -a s (ȃ) star. ribištvo: ukvarjati se z ribarstvom ♪
  3.      ribàt  -áta -o prid. (ȁ ā) zastar. ribovit: ribato morje ♪
  4.      ríbati  -am nedov. (ȋ) 1. s premikanjem po ribežnu delati iz živila majhne kose, dele: ribati repo, zelje; ribati sir / ribati na lističe 2. čistiti z drgnjenjem s trdo krtačo po površini, navadno mokri: ves dan je ribala in pospravljala; ribati pod, stopnice / ribati kuhinjo / ribati na suho 3. ekspr. drgniti: desnico je ribal ob hlače; ribati ozeble roke s snegom; z obema rokama si je ribal obraz / dekle si je ribalo zaspane oči melo ríbati se pog. nasprotovati si, prepirati se: še vedno se ribajo med seboj ríban -a -o: riban hren; ribana repa ♦ gastr. ribana kaša kaši podobna jušna zakuha iz rezančnega testa ♪
  5.      ríbica  -e ž (í) manjšalnica od riba: hraniti ribice; hitre, živahne ribice / akvarijske ribice; okrasne ribice; zlate ribice akvarijske ribe zlasti zlato rumene barve / ekspr. kupiti pol kilograma goveje ribice ◊ obrt. ribice klekljana čipka, katere vzorec ima ribam podobno obliko; zool. človeška ribica repata dvoživka, ki živi v podzemeljskih jamah Krasa, Proteus anguinus; srebrna ribica z lesketajočimi se luskinicami pokrita žuželka, ki živi v stanovanjih, Lepisma saccharina ♪
  6.      ríbičevka  -e ž (ȋ) star. ribičeva žena: stara ribičevka je zbolela ♪
  7.      ribičíja  -e ž (ȋ) nar. vzhodno ribolov: ukvarjati se z ribičijo; ribičija v rokavih Mure ♪
  8.      ríbička  -e ž (ȋ) ženska oblika od ribič: spretna ribička ♪
  9.      ríbnat  -a -o prid. (ȋ) redko ribovit: ribnat potok ♪
  10.      ríbnica  -e ž (ȋ) star. ribiška palica: loviti z ribnico ♪
  11.      ríbničan  -a m (ȋ) agr. nizki fižol boljše sorte s srednje debelimi zrni ♪
  12.      ríbnikar  -ja m (ȋ) nekdaj oskrbnik ribnika: ribnikar je gojil ribe ♪
  13.      ribnjáča  -e ž (á) rib. lesena posoda z režami za začasno shranjevanje ulovljenih rib; poltar ♪
  14.      ríbnjak  -a m (ȋ) star. ribnik: labodi na ribnjaku ♪
  15.      riboflavín  -a m (ȋ) farm. vitamin B2: spremembe na koži zaradi pomanjkanja riboflavina ♪
  16.      ribogójnica  -e ž (ọ̑) obrat za gojenje rib: obnoviti ribogojnico / postrvi iz ribogojnice / ribogojnica vlaga v potok postrvje enoletnice ♪
  17.      ribolóvka  -e ž (ọ̑) knjiž. ribiška ladja: ribolovke se že vračajo v pristanišče ● knjiž. vidra je dobra ribolovka dobro lovi ribe ♪
  18.      ribolóvnica  -e ž (ọ̑) žarg., rib. ribolovna dovolilnica: izdajati ribolovnice / dnevna ribolovnica ♪
  19.      ribóza  -e ž (ọ̑) kem. pentoza, ki je sestavni del ribonukleinske kisline: riboza in druge pentoze ♪
  20.      rída  -e ž (ȋ) nar. 1. nav. mn. serpentina, vijuga: ride se vijejo proti vrhu; previdno je vozil po ridah / kačje ride več serpentin zapovrstjo v strmini / cesta pelje v ridah 2. sprednji del voza pod oplenom, ki se pri spreminjanju smeri premika; blazina: voz je imel oje in rido ♪
  21.      rídati  -am nedov. (ȋ) nar. krmariti, usmerjati: ridati sanke / ridati voz ♪
  22.      rigáč  -a m (á) ekspr. osel: rigač me je zbudil ♪
  23.      ríganje  -a s (ȋ) glagolnik od rigati: jutranje riganje osla / riganje in kolcanje ♪
  24.      rígati  -am nedov. (ȋ) 1. oglašati se z glasom i-a: mula, osel riga // ekspr. dajati riganju podobne glasove: kašljal, smejal se je, da je kar rigal 2. nizko spahovati se, pehati se: kolcati in rigati; s smiselnim osebkom v dajalniku: bolniku se je rigalo; od sitosti se mi riga rígati se nizko smejati se: kaj se rigate rigajóč -a -e: osel je rigajoč poskočil; rigajoč glas ♪
  25.      rígavec  -vca m (ȋ) ekspr. osel: trmast rigavec ♪

   44.226 44.251 44.276 44.301 44.326 44.351 44.376 44.401 44.426 44.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA