Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (44.301-44.325)


  1.      rezijánka  -e ž (ȃ) etn. ljudski ples iz Rezije, pri katerem plesalca plešeta z nasprotnih si mest drug mimo drugega: plesati rezijanko ♪
  2.      rezijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Rezijane ali Rezijo: rezijansko narečje / rezijanska zemlja ♦ etn. rezijanski ples ljudski ples iz Rezije v dvočetrtinskem ali menjavajočem se tričetrtinskem in dvočetrtinskem taktu ♪
  3.      rezijánščina  -e ž (ȃ) rezijansko narečje: govoriti rezijanščino ♪
  4.      rezílnica  -e ž (ȋ) knjiž. naprava za rezanje slame, sena; slamoreznica: iz skednja je bilo slišati rezilnico ♪
  5.      rezimírati  -am in resumírati -am [rezi-] dov. in nedov. (ȋ) knjiž. povzeti: rezimirati vsebino referata / rezimirati osnovne značilnosti delitve dohodka ♪
  6.      rezína  -e ž (í) 1. navadno s prilastkom odrezan kos, košček snovi, živila v ploščati obliki: pojedel je tri rezine slanine; debela, tanka rezina telečjega mesa / ocvrte kruhove rezine / kremna rezina slaščica iz maslenega testa in kreme / narezati na rezine 2. biol. košček tkiva, pripravljen za mikroskopiranje: obarvati, pripravljati rezine 3. ed., nar. deli rozg, odrezani pri obrezovanju; rožje: pobirati rezino / trtna rezina ♪
  7.      rezisténca  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. dejavnost, s katero se kdo upira, brani, nasprotuje; odpor: protifašistična rezistenca / pasivna rezistenca / vdati se brez rezistence // odporniško gibanje: pripadnik francoske rezistence 2. odpornost: povečati rezistenco proti boleznim ♪
  8.      rezívka  -e ž (ȋ) vrtn. zgodnja solata, ki ne dela glav: gojiti rezivko / posejati rezivko ♪
  9.      rezkálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki dela pri rezkalnem stroju: dela kot rezkalec ♪
  10.      rezkálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na rezkanje: rezkalno orodje / rezkalni stroj; rezkalna glava orodje z zamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik ♪
  11.      rezkálnik  -a m (ȃ) strojn. stroj z rezkarji ali rezkalnimi glavami za obdelovanje kovin ali lesa ♪
  12.      rezkálo  -a s (á) strojn. orodje z nezamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik: rezkala za različne obdelave ♪
  13.      rézkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od rezkati: primernost kovin za rezkanje / rezkanje navojev ♪
  14.      rézkar  -ja m (ẹ̑) strojn. orodje z nezamenljivimi rezili, ki se vstavi v rezkalnik: rezkarji za različne obdelave / čelni rezkar za rezkanje čelnih ploskev ♪
  15.      rezkár  -ja m (á) delavec, ki dela pri rezkalnem stroju: rezkarji in strugarji ♪
  16.      rézkati  -am nedov. (ẹ̑) strojn. z rezkarjem obdelovati kovino ali les: rezkati kovinske, lesene plošče / rezkati navoje, zobnike ♪
  17.      rezljáč  -a m (á) kdor rezlja: spreten rezljač ♪
  18.      rezljáča  -e ž (á) les. ročna žaga s tankim listom za rezljanje, izrezovanje intarzij, okraskov: z rezljačo izrezljati igračo; lok rezljače ♪
  19.      rezljáj  -a m (ȃ) količina snovi, živila, ki se naenkrat odreže: majhen rezljaj; rezljaj kruha ♪
  20.      rezljánje  -a s (ȃ) glagolnik od rezljati: rezljanje okraskov / žagica za rezljanje ♪
  21.      rezljaríja  -e ž (ȋ) nav. ekspr. delo, izdelek, zlasti iz lesa, navadno namenjen olepšavi, okrasitvi: svetloba je padala na lepo rezljarijo ♪
  22.      rezljáti  -ám nedov. (á ȃ) z rezilom delati, oblikovati: rezljati različne figure, igrače; rezljati žlice; rezljal si je pipo rezlján -a -o: rezljani oltar; rezljana skrinja ♪
  23.      rezníca  -e ž (í) zastar. del rastline za razmnoževanje; potaknjenec: reznica se še ni ukoreninila; trtne reznice ♪
  24.      rezoníranje  -a s (ȋ) knjiž. razmišljanje, razglabljanje: imeti veselje do rezoniranja in razpravljanja ♪
  25.      rezonírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. razmišljati, razglabljati: rezonirati o življenju; trezno rezonirati / glavni junak v drami ves čas rezonira in deklamira modruje; začel je rezonirati z utrujenim glasom razpravljati ♪

   44.176 44.201 44.226 44.251 44.276 44.301 44.326 44.351 44.376 44.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA