Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (44.251-44.275)



  1.      revolucionárnost  -i ž (ā) revolucionarni nazori, revolucionarna miselnost: zaradi revolucionarnosti je bil večkrat zaprt; revolucionarnost delavstva // nav. ekspr. lastnost, značilnost revolucionarnega: revolucionarnost idej, stališč / revolucionarnost odkritja penicilina
  2.      revolucionárstvo  -a s () redko revolucionarnost: revolucionarstvo delavstva; lažno revolucionarstvo / revolucionarstvo njegovih zamisli
  3.      revolucioníranje  -a s () glagolnik od revolucionirati: revolucioniranje družbe / revolucioniranje tehnoloških postopkov
  4.      revolucionírati  -am nedov. in dov. () 1. knjiž. delati kaj revolucionarno: revolucionirati delavstvo / revolucionirati družbeno zavest 2. knjiž. povzročati velike, hitre spremembe na kakem področju človekovega delovanja: revolucionirati ekonomijo, gradbeništvo; revolucionirati kmetijstvo z uporabo strojev; revolucionirati umetnost 3. zastar. upirati se: vojaki so revolucionirali / revolucionirati proti krivični družbeni ureditvi revolucionirajóč -a -e: revolucionirajoči delavci
  5.      revolveráš  -a m (á) zlasti v ameriškem okolju z revolverjem oborožen nasilen človek: revolveraši so se spopadli s policijo; tolpa revolverašev // junak pustolovskih filmov, povesti o Divjem zahodu, ki zlasti dobro strelja z revolverjem: v filmih je nastopal kot revolveraš
  6.      révsati  -am nedov. (ẹ̑) revskati: pes revsa / oče je spet revsal nanjo
  7.      révskanje  tudi rêvskanje -a s (ẹ̑; ) glagolnik od revskati: divje revskanje psov / naveličal se je njenega revskanja
  8.      révskati  -am tudi rêvskati -am nedov. (ẹ̑; ) 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes je revskal in se zaganjal vanj; pren. topovi so revskali 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: prišel sem po nasvet, vi pa revskate name / dovolj vas imam, je revskal
  9.      révščina  -e ž (ẹ́) 1. stanje, za katero je značilno veliko pomanjkanje materialnih dobrin: v deželi je bila revščina; upad trgovine je povečal revščino; skrivali so svojo revščino / živeti v revščini 2. ekspr., s prilastkom stanje, za katero je značilno pomanjkanje bistvenih značilnosti tega, kar izraža prilastek: duhovna, izrazna, miselna revščina; duševna revščina pomanjkanje smisla za kulturne vrednote, nerazgledanost; za takratne razmere je bila značilna kulturna revščina 3. ekspr. majhno premoženje: pobral je svojo revščino in odpotoval; prodala je njegovo revščino 4. ekspr. revni ljudje: v barake se je naselila mestna revščina ● ekspr. ta članek je velika revščina slab, nekvaliteten
  10.      réza  -e ž (ẹ́) redko zareza, črta: reze v kamnu, lesu
  11.      rezáč  -a m (á) 1. kdor reže: rezač si je nabrusil nož ♦ papir. delavec, ki na rezalnem stroju reže papir, lepenko 2. nar. vzhodno obrezovalec (vinske) trte: rezači so začeli z delom; najeti rezače in kopače
  12.      rezáča  -e ž (á) lopata s koničastim ali ravnim listom za rezanje in obračanje zemlje: z rezačo obdelati zemljo / lopata rezača
  13.      rezáj  -a m () knjiž. rezina, kos: odrezali so mu tanek rezaj kruha ● knjiž. pazil je, da ne bi naredil napačnega rezaja reza
  14.      rezálec  -lca [c in lc] m () delavec, ki reže: rezalec starega železa; vodja rezalcev / rezalec stekla ♦ teh. plamenski rezalec
  15.      rezálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na rezanje: rezalno orodje / rezalni stroj za furnir, papir ♦ strojn. rezalna hitrost hitrost gibanja rezila glede na obdelovanec; rezalno olje olje za hlajenje, mazanje pri obdelovanju kovin
  16.      rezalíšče  -a s (í) navt. kraj, prostor za rezanje železnih, jeklenih delov ladje: ladjo bodo demontirali v rezališču / rezališče starih ladij
  17.      rezálnica  -e ž () 1. obrat za rezanje: dogradili so rezalnico stekla; rezalnica in šivalnica 2. stroj za rezanje slame, sena; slamoreznica: stiskalnica, mlatilnica in rezalnica ◊ agr. del pluga, ki navpično reže brazde; črtalo
  18.      rezálnik  -a m () stroj, priprava za rezanje: rezati zelje na rezalniku; rezalnik mesa; rezalnik v knjigoveznici ♦ obrt. sodarski rezalnik sodarski rezilnik; teh. plamenski rezalnik naprava za rezanje kovin s plamenom
  19.      rezálo  -a s (á) priprava za rezanje: z rezalom obrezovati, vrezovati; rezalo za steklo ∙ zastar. nož ima različna rezala rezila
  20.      rézančen  -čna -o prid. (ẹ̑) v zvezi rezančno testo nekvašeno testo iz moke in jajc: delati rezančno testo; krpice iz rezančnega testa
  21.      rézanec  -nca m (ẹ̑) 1. nav. mn. izdelek za zakuho iz rezančnega testa v obliki krajših trakov: delati rezance; zakuhati rezance; juha z rezanci / domači rezanci // navadno v zvezi s širok izdelek iz rezančnega testa v obliki širokih trakov, navadno kot priloga: jesti golaž s širokimi rezanci; rezanci z orehi, s sirom // košček, kos snovi, živila v taki obliki: zrezati papriko na rezance / pesni rezanci 2. vet. skopljen samec: žrebci in rezanci
  22.      rézanica  -e ž (ẹ̑) zrezana slama, seno: pripravljati rezanico; konje so krmili z ovsom in rezanico / zrezati slamo v rezanico
  23.      rézanje  -a s (ẹ́) glagolnik od rezati: pri rezanju moramo blago pravilno obračati; z rezanjem kaj skrajšati; rezanje kruha; rezanje pločevine; strojček za rezanje mesa / rezanje cvetja, poganjkov / rezanje figur; rezanje v baker / rezanje žrebcev / plamensko rezanje
  24.      rézanka  -e ž (ẹ̑) vet. skopljena samica, navadno svinja: rezanke za pitanje
  25.      rezár  -ja m (á) kdor se ukvarja s skapljanjem živali: peljati merjasca k rezarju

   44.126 44.151 44.176 44.201 44.226 44.251 44.276 44.301 44.326 44.351  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA