Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (43.751-43.775)


  1.      rečeníca  -e ž (í) knjiž. 1. reklo, fraza: v slovarjih so razložene besede in rečenice; stare rečenice / ljudske rečenice / spet se je potrdila stara rečenica, da nesreča nikoli ne počiva star pregovor 2. fraza, puhlica: rekel jim je nekaj prijaznih rečenic; časopisne, ekspr. oguljene, prazne rečenice / vljudnostne rečenice ♪
  2.      réčica  tudi rečíca -e ž (ẹ́; í) manjšalnica od reka: rečica je ob deževju narasla; gorska rečica; plitva rečica; izvir rečice ♪
  3.      réčka  -e ž (ẹ́) knjiž., redko rečica: prebresti rečko ♪
  4.      réčnica  in rečníca -e ž (ẹ̑; í) rečna voda: čista rečnica; kemične značilnosti rečnice ♪
  5.      redákcija  -e ž (á) 1. glagolnik od redigirati: zaključiti redakcijo časopisa, večernih poročil / izdati pisateljevo zbrano delo v redakciji znanega strokovnjaka; poveriti komu redakcijo besedila, pravilnika / jezikovna, stilna redakcija 2. vsaka od jezikovno, vsebinsko spremenjenih oblik kakega dela; oblika, inačica: prebrati končno redakcijo predloga; ohranila se je vrsta redakcij ♦ lingv. makedonska, ruska redakcija cerkvenoslovanskega spomenika cerkvenoslovanski spomenik z makedonskimi, ruskimi jezikovnimi posebnostmi 3. uredništvo: biti zaposlen v redakciji / filmska redakcija televizije; športna, zunanjepolitična redakcija; tehnična redakcija / redakcija je članek odklonila; sestanek redakcije / stopiti v redakcijo ♪
  6.      redakcíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na redakcijo: redakcijsko delo ga veseli / redakcijska načela / redakcijski članek članek, ki ga je napisal urednik ali uredništvo / redakcijski svet založbe; redakcijska komisija / redakcijska soba ♪
  7.      redáktor  -ja m (á) 1. kdor dela, naredi, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urednik: imenovati, izvoliti redaktorja; redaktor zbornika; zaposliti se kot redaktor / glasbeni redaktor na radiu; glavni, odgovorni redaktor 2. kdor dela, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; pregledovalec, popravljavec: redaktor zakonskega predloga ◊ lingv. kdor v pismeni obliki pomensko, oblikovno, stilno razčleni geslo za objavo v slovarju, urednik ♪
  8.      redáktorica  -e ž (á) ženska oblika od redaktor: zaposlila se je kot redaktorica ♪
  9.      redáktorski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na redaktorje: redaktorsko delo / redaktorska soba ♪
  10.      redaníca  -e ž (í) nar. red ž: dekleta, ki so stresala redanice in grabila travo od grmov .. so imela bele predpasnike (F. Bevk) ♪
  11.      redár  -ja m (á) 1. kdor skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: redarji so skušali pomiriti množico; redar na prireditvi, pri pohodu 2. jur., do 1918 pripadnik redarstva: redarji so tatove kmalu izsledili / mestni, občinski redar ● zastar. redar je opazil požar nočni čuvaj ♪
  12.      redárka  -e ž (á) ženska, ki skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: določiti redarke ♪
  13.      redárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na redarje ali redarstvo: redarske naloge / redarska služba / prijaviti tatvino redarskim oblastem ♪
  14.      redárstven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na redarstvo: redarstvena služba / osumljence je zasliševal redarstveni uradnik ♪
  15.      redárstvo  -a s (ȃ) 1. delo redarjev: dobro opravljati redarstvo 2. jur., do 1918 organ, ki skrbi za javni red in mir: redarstvo je izdalo drugačen ukaz / mestno redarstvo / odpeljati koga na redarstvo na sedež redarstva ♪
  16.      redčína  -e ž (í) 1. površina v gozdu, porasla z redkim drevjem ali grmovjem: ko je prišel na redčino, so ga opazili; jase in redčine 2. ekspr. kar je redko: najprej je pojedel redčino, potem pa žličnike 3. knjiž. redkost: redčina zraka v višinah ♪
  17.      redigíranje  -a s (ȋ) glagolnik od redigirati: redigiranje zbornika / končati redigiranje; redigiranje formulacije ♪
  18.      redigírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev; urejati: redigirati radijska poročila; redigirati zbornik 2. delati, da dobi kako besedilo vsebinsko, jezikovno ustreznejšo obliko; spreminjati, popravljati: redigirati govor, pogodbo; Prešeren je redigiral nekaj ljudskih pesmi / redigirati jezik, ločila ◊ lingv. redigirati geslo za objavo v slovarju ga pomensko, oblikovno, stilno razčlenjevati v pismeni obliki, urejati redigíran -a -o: redigiran članek, pravilnik ♪
  19.      redingóta  -e ž (ọ̑) knjiž., redko redingot: obleči redingoto ♪
  20.      rèdistribúcija  -e ž (ȅ-ú) knjiž. prerazdelitev: redistribucija sredstev / redistribucija funkcij, oblasti ♪
  21.      redíteljica 1 -e ž (ȋ) ženska, ki skrbi za red, disciplino, zlasti na kaki prireditvi: rediteljica v kinu; reditelji in rediteljice pri demonstrativnem pohodu // šol. učenka, ki skrbi za red, čistočo v razredu: rediteljica je povedala učitelju, katerih učencev ni ♪
  22.      redíteljica 2 -e ž (ȋ) star. rednica, hranilka: sestra je bila njihova rediteljica / prodati so morali kravo, edino rediteljico družine / rediteljica sirote rejnica ♪
  23.      rédkokàm  prisl. (ẹ́-ȁ) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: redkokam gre ♪
  24.      rédkokatéri  -a -o zaim. (ẹ́-ẹ̄) malokateri: redkokatera dežela ima toliko lepot; sam.: le redkokateri se ga je še spominjal ♪
  25.      rédkokdàj  prisl. (ẹ́-ȁ) izraža majhno število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času: redkokdaj je doma; redkokdaj mu kaj odreče ∙ bil je dobre volje kakor redkokdaj zelo ♪

   43.626 43.651 43.676 43.701 43.726 43.751 43.776 43.801 43.826 43.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA