Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (43.601-43.625)


  1.      razvŕtati  -am dov. (r̄) z vrtanjem narediti luknje, luknjice na več mestih: razvrtati desko / črvi so razvrtali omaro ♪
  2.      razvrtínčiti  -im dov. (í ȋ) narediti, povzročiti, da se kaj vrtinči: veter je razvrtinčil dim; voda je narasla in se razvrtinčila ♪
  3.      razzéba  -e ž (ẹ̑) alp. razpoka, nastala zaradi mraza: obiti razzebo na ledeniku ♪
  4.      razzébsti  -em tudi razzébsti se -em se dov., nam. razzébst (se) in razzèbst (se); razzébljen tudi razzében (ẹ́) razpokati, poškodovati se zaradi mraza: čez zimo je spomenik razzebel / zemlja mora pozimi razzebsti razzébel -bla -o: razzeble skale; razzeblo deblo ♪
  5.      razzíbati  tudi razzibáti -ljem in -am, in razzíbati -ljem in -am dov. (í á í; í) narediti, povzročiti, da se kaj zelo ziblje: razzibati gugalnico, zibelko ♪
  6.      razzlogovánje  -a s (ȃ) glagolnik od razzlogovati: razzlogovanje besed ♪
  7.      razzlogováti  -újem nedov. (á ȗ) lingv. deliti na zloge: razzlogovati besede ♪
  8.      razzvenéti se  -ím se dov. (ẹ́ í) knjiž. zveneč se razširiti: po sobi so se razzveneli prijetni zvoki ♪
  9.      razzvóčje  -a s (ọ̑) knjiž., redko neskladnost, neubranost: razzvočje med pesmijo in vsakdanjim življenjem ♪
  10.      razžágati  -am dov. (ȃ) z žaganjem narediti kose, dele: razžagati desko / smreke so razžagali na štirimetrske hlode razžágan -a -o: razžagano deblo ♪
  11.      razžagovánje  -a s (ȃ) glagolnik od razžagovati: razžagovanje desk, hlodov ♪
  12.      razžagováti  -újem nedov. (á ȗ) z žaganjem delati kose, dele: razžagovati debla / podolžno razžagovati ♪
  13.      razžalítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razžaliti: tožil ga je zaradi razžalitve / vsi so imeli njegove besede za razžalitev / razžalitev časti ♦ jur. besedna, dejanska, simbolična razžalitev ♪
  14.      razžalíti  in razžáliti -im dov. (ȋ á ā) z nevljudnim, nespoštljivim dejanjem, govorjenjem povzročiti čustveno prizadetost: ni je hotel razžaliti; razžaliti očeta; javno razžaliti koga / te besede so ga zelo razžalile / razžalil je njegovo čast, dostojanstvo razžáljen -a -o: bil je razžaljen; razžaljena ljubezen; sam.: usoda trpečih in razžaljenih ♪
  15.      razžáljenec  -nca m (ā) ekspr. kdor je razžaljen: opravičiti se razžaljencu ♪
  16.      razžáljenje  in razžaljênje -a s (ā; é) glagolnik od razžaliti: tožil ga je za razžaljenje / razžaljênje časti ♪
  17.      razžáljenost  -i ž (ā) stanje razžaljenega človeka: ponižanost in razžaljenost ♪
  18.      razžaljív  -a -o prid. (ȋ í) star. žaljiv: razžaljive besede razžaljívo prisl.: razžaljivo govoriti ♪
  19.      razžalostíti  -ím dov., razžalóstil in razžalostíl (ȋ í) narediti, povzročiti, da postane kdo žalosten: otroci so ga razžalostili / graja jo je razžalostila razžalostíti se postati žalosten: razžalostiti se zaradi otrok, nad otroki razžaloščèn -êna -o: tolažiti razžaloščeno mater ♪
  20.      razžaréti se  -ím se dov. (ẹ́ í) začeti močneje žareti: kovina se v ognju razžari / plinska svetilka se počasi razžari / ekspr. nad grebeni se je razžarel blisk se je močno zabliskalo; sonce se je razžarelo kot sredi poletja je močno grelo ♪
  21.      razžarévati  -am nedov. (ẹ́) s segrevanjem povzročati, da kaj začne žareti: razžarevati kose kovine / sol razžarevajo tako dolgo, da se popolnoma prečisti ♪
  22.      razžaríti  -ím tudi razžáriti -im dov., razžáril (ȋ í; ā ȃ) 1. s segrevanjem povzročiti, da kaj začne žareti: razžariti kovino; razžariti iglo s plamenom, z električnim tokom / razžariti peč / ekspr. sonce je razžarilo puščavski pesek ♦ metal. razžariti do belega // z dovajanjem zraka povzročiti, da kaj začne žareti: razžariti oglje / razžariti cigareto; pren., ekspr. razžariti iskro duha 2. ekspr. povzročiti, da postane kaj zaradi vročine, napora rdeče, vroče: sonce in veter sta mu razžarila obraz; od hoje navkreber so se vsi razžarili / misel nanjo ga je razžarila 3. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: taki prizori razžarijo strasti / s svojim pripovedovanjem jim je razžaril domišljijo; znova se je razžarilo upanje v zmago ● ekspr. ponovno srečanje mu je razžarilo srce ga je prevzelo, razveselilo; pesn. razžarilo se je lepo jutro nastalo je; ekspr. ob pogledu nanjo se mu oko razžari zelo je vesel, ko jo vidi; ponosen je nanjo razžárjen -a -o in razžarjèn -êna -o: razžarjeni obrazi; uničevati tkivo z razžarjeno iglo; razžarjena snov; bila je vsa razžarjena ♪
  23.      razžárjati  -am nedov. (á) 1. s segrevanjem povzročati, da kaj začne žareti: razžarjati železo; razžarjati na žarečem oglju / sonce je razžarjalo skale // z dovajanjem zraka povzročati, da kaj začne žareti: razžarjati oglje 2. ekspr. razsvetljevati: plameni so razžarjali hiše; okna so se razžarjala od bliskov 3. ekspr. delati, povzročati, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: razžarjati poželenje, strasti ● ekspr. razžarja ga ljubezen do nje ljubezen ga dela srečnega; ekspr. vino jih je začelo razžarjati zaradi popitega vina so postajali živahni, zgovorni ♪
  24.      razžárjenost  in razžarjênost -i ž (ȃ; é) stanje razžarjenega: razžarjenost kovine / ekspr. razžarjenost strasti ♪
  25.      razžéjan  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. zelo žejen: dati piti razžejanemu človeku / razžejana usta ♪

   43.476 43.501 43.526 43.551 43.576 43.601 43.626 43.651 43.676 43.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA