Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (43.501-43.525)


  1.      razvézanka  -e ž (ẹ́) jur. ženska, katere zakon je bil razvezan: razvezanke in vdove ♪
  2.      razvézanost  -i ž (ẹ́) knjiž. stanje razvezanega: metrična razvezanost pesmi; ohlapnost in razvezanost epskih oblik / splošna moralna razvezanost ♪
  3.      razvézati  in razvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. narediti, da kaj preneha biti a) zavezano: razvezati čevelj, nahrbtnik; vreča se je razvezala / razvezati vezalke, vrv; trak se je razvezal / razvezati kravato / razvezati vozel b) povezano, zvezano: razvezati sveženj; paket se je razvezal / razvezati zvezane ujetnike 2. jur. narediti, da preneha pravno razmerje: razvezati pogodbo, delovno razmerje / razvezati zakonsko zvezo; sporazumno se razvezati 3. knjiž. dati čemu manj strogo sistemsko obliko: pesnik je razvezal sonet 4. ekspr. povzročiti, da kaj nastopi, se pojavi, navadno v visoki stopnji: gledanje takih filmov mu je razvezalo domišljijo; svoboda je razvezala njegovo ustvarjalnost / pijača mu je razvezala jezik začel je (dosti, sproščeno) govoriti ● redko hoja ga je razvezala sprostila; redko razvezati koga odgovornosti oprostiti, odvezati; ekspr. v družbi se je razvezal postal sproščen, živahen ◊ lingv. razvezati besedo razložiti pomen besede z besedami, ki jo sestavljajo razvézan -a -o: razvezani čevlji; razvezan zakon; njegovi starši so razvezani; razvezana pentlja ♪
  4.      razvezáva  -e ž (ȃ) glagolnik od razvezati 3: z razvezavo antične zgodbe je ustvaril poučno prozno besedilo ♪
  5.      razvezávati  -am nedov. (ȃ) redko razvezovati: razvezavati jermene ♪
  6.      razvézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razvezo (zakona): razvezni razlogi / razvezni postopek / razvezna pravda ♪
  7.      razvezljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da razvezati: lahko razvezljiv vozel ♦ jur. zakonska zveza je razvezljiva ♪
  8.      razvéznik  -a m (ẹ̑) muz. razvezaj ♪
  9.      razvézniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, povzročiti, da se spremeni navadni, naravni položaj česa, zlasti glede na širino: pretežke vreče so razveznile lojtrnice; stene so se pod težkim stropom razveznile ● ekspr. posmehljivo je razveznil čeljusti razprl razvéznjen -a -o: nosil je razveznjen klobuk; razveznjena krošnja drevesa ♪
  10.      razvezoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razvezovanje: razvezovalni postopek ♦ lingv. razvezovalna razlaga razlaga besede z besedami, ki jo sestavljajo ♪
  11.      razvezovánje  -a s (ȃ) glagolnik od razvezovati: razvezovanje in zavezovanje kravate / razvezovanje zakonskih zvez ♪
  12.      razvezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaj preneha biti a) zavezano: razvezovati nahrbtnik; čevelj se mu je kar naprej razvezoval / razvezovati trakove, vezalke / razvezovati kravato / razvezovati vozel b) povezano, zvezano: razvezovati pakete 2. jur. delati, da preneha pravno razmerje: sklepati in razvezovati delovna razmerja / razvezovati zakonske zveze 3. knjiž. dajati čemu manj strogo sistemsko obliko: pesnik v zadnji zbirki razvezuje sonete 4. ekspr. povzročati, da kaj nastopi, se pojavi, navadno v visoki stopnji: branje takih knjig razvezuje domišljijo / ljubezen mu razvezuje ustvarjalne moči / jezik se mu je le počasi razvezoval počasi je začenjal (sproščeno) govoriti ◊ lingv. razvezovati polstavke v odvisnike ♪
  13.      razvéžiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) postati vegast, kriv: kozolec se je razvežil; vrata so se sčasoma razvežila razvéžen -a -o: plot je star in razvežen ♪
  14.      razvíd  -a m (ȋ) 1. namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem: voditi razvid knjig v knjižnicah; razvid oseb, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo / statistični, vojaški razvid ♦ jur. kazenski razvid // zbirka takih podatkov: spraviti akte v razvid; imeti v razvidu umetniška dela; razvid v tabelah 2. knjiž. pregled: razvid celote ♪
  15.      razvíden  -dna -o prid. (í ȋ) razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov: to je razviden dokaz za našo trditev; razviden in prepričljiv odgovor; vse je preprosto in razvidno // lahko ugotovljiv, zaznaven: razvidna napaka; podobnost med njima je razvidna; to je razvidno iz razprave, tabele ● knjiž. razviden načrt pregleden; knjiž. dobro razvidni znaki vidni, jasni razvídno prisl.: njegova dela to razvidno dokazujejo ♪
  16.      razvídeti  -im dov. (í ȋ) knjiž. ugotoviti, spoznati: razvideti simbolični pomen slik / po izvesku je razvidel, da je pred gostilno; to se razvidi iz poročila / razvidela sta, da je vsaka beseda zaman spoznala, dojela ♪
  17.      razvidévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. ugotavljati, spoznavati: vedno bolj so razvidevali potrebo po napredku ♪
  18.      razvídnica  -e ž (ȋ) knjiž. razpredelnica, tabela: vpisati podatke v razvidnico; rast proizvodnje je prikazana v razvidnici ♪
  19.      razvídnost  -i ž (í) lastnost, značilnost razvidnega: razvidnost dokaza, odgovora / razvidnost pojavov / razvidnost njegovih namenov / knjiž. razvidnost načrta preglednost ♪
  20.      razviháriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. narediti zelo razgibano, valovito: burja je tako razviharila vodo, da ni bilo mogoče veslati / razvihariti valove // zelo razvneti, vznemiriti: s svojim nastopom je razviharil vse mesto / razvihariti dušo, srce / razvihariti strasti razviháriti se nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: nad mestom se je razviharilo neurje; čas se je razviharil kakor nevihta razvihárjen -a -o: domov je prišel ves razviharjen; razviharjeno morje ♪
  21.      razvihárjenost  -i ž (ȃ) ekspr. stanje razviharjenega: razviharjenost morja / mladostna razviharjenost ♪
  22.      razvihránost  -i ž (á) ekspr. stanje razvihranega: to je govoril v razvihranosti / čustvena razvihranost ♪
  23.      razvihráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. povzročiti, da se kaj pojavi v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: razvihrati boj / vse so razvihrali v nori ples // zelo razvneti, razgibati: uprizoritev je razvihrala mladino / taki prizori so mu razvihrali čustva, domišljijo razvihráti se nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: ponoči se je razvihralo hudo neurje razvihrán -a -o: čustveno življenje teh oseb je razvihrano ♪
  24.      razvijálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. kdor kaj izpopolnjuje, izboljšuje ali na novo ustvarja: konstruktorji in razvijalci // naslov za takega delavca z višjo izobrazbo v gospodarskih delovnih organizacijah: razvijalec v fizikalnem oddelku / samostojni razvijalec 2. fot. kemična snov za razvijanje filmov, slik: položiti film, fotografski papir v razvijalec; steklenica razvijalca / fotografski razvijalec; razvijalec za filme; razvijalec za negativ 3. teh., v zvezi acetilenski razvijalec naprava za proizvajanje acetilena iz karbida in vode: pridobivati plin v acetilenskem razvijalcu ♪
  25.      razvijálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razvijanje filma: razvijalna priprava / razvijalni čas trajanje razvijanja filma; razvijalna doza zaprta posoda za razvijanje filmov; razvijalna kopel kopel, v kateri se s pomočjo kemikalij razvijajo osvetljeni deli filma ♪

   43.376 43.401 43.426 43.451 43.476 43.501 43.526 43.551 43.576 43.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA