Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (42.926-42.950)


  1.      razpóren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razpiranje: razporni klin, vložek ◊ fot. razporni zaklop zaklop na razporek ♪
  2.      razpórnik  -a m (ọ̑) 1. podolgovat predmet, ki omogoča, da kaj je, ostane razprto: namestiti razpornike v pravi višini; okrogli leseni razporniki 2. tisk. svinčena ploščica za večanje prostora med vrsticami pri ročnem stavljenju: razpreti vrste z razporniki ♪
  3.      razporóčen  -čna -o prid. (ọ̑) star. razvezen, ločitven: razporočna obravnava ♪
  4.      razporočênec  -nca m (é) star. razvezanec, ločenec: težave razporočencev ♪
  5.      razporočênka  -e ž (é) star. razvezanka, ločenka: razporočenka je ostala sama z otrokom ♪
  6.      razporočíti se  -ím se dov., razporóčil se (ȋ í) star. razvezati se, ločiti se: pred kratkim sta se razporočila ♪
  7.      razporóka  -e ž (ọ̑) star. razveza, ločitev: vzrok za razporoko ♪
  8.      razposadíti  -ím dov., razposádil; razposajèn (ȋ í) posaditi na več mest: razposaditi otroke po sedežih / razposadila je goste okrog mize; prim. razposajen ♪
  9.      razposájati  -am nedov. (á) posajati na več mest: razposajati otroke po stolih ♪
  10.      razposajèn  -êna -o prid. (ȅ é) ki zaradi velike sproščenosti (rad) naredi, povzroči kaj neprijetnega, neprimernega, navadno za šalo: razposajeni fantje, otroci; biti, postati razposajen // ki izraža veliko sproščenost: razposajen smeh; razposajena pesem / razposajeno dejanje razposajêno prisl.: razposajeno se smejati; prim. razposaditi ♪
  11.      razposajênček  -čka m (é) ljubk. manjšalnica od razposajenec: pravi razposajenček je ♪
  12.      razposajênec  -nca m (é) ekspr. razposajen človek, zlasti otrok: opomniti razposajenca; fant je pravi razposajenec ♪
  13.      razposajênka  -e ž (é) ženska oblika od razposajenec: to dekle je prava razposajenka ♪
  14.      razposajênost  -i ž (é) lastnost razposajenega človeka: skrbi ga fantova razposajenost; mladostna razposajenost / storiti kaj iz razposajenosti / počenjati razposajenosti razposajena dejanja ♪
  15.      razposésti  -sédem dov., stil. razposèl razposéla (ẹ́ ẹ̑) posesti na več mest: razposedla je otroke po stolih / razposesti goste okrog mize; ljudje so se razposedli po vagonu ♪
  16.      razposláti  -póšljem dov., razpôšlji razpošljíte (á ọ́) poslati na več krajev, naslovov: razposlati naročene knjige; razposlati pisma / razposlali so sle po vaseh razposlán -a -o: vabila so že razposlana ♪
  17.      razposodíti  in razposóditi -im dov. (ȋ ọ́) posoditi več ljudem: razposoditi denar, knjige ♪
  18.      razpostáva  -e ž (ȃ) razpostavitev: razpostava predmetov po sobi / razpostava vojaških čet ♪
  19.      razpostavítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razpostaviti: razpostavitev pohištva / razpostavitev vojaških enot ♪
  20.      razpostáviti  -im dov. (á ȃ) narediti, da pride kaj na več mest: razpostaviti krožnike po mizi / razpostaviti straže okoli hiše; vojaki so se razpostavili na desnem bregu reke ● zastar. te izdelke bodo razpostavili razstavili; zastar. razpostaviti kaj soncu, vetru izpostaviti razpostávljen -a -o: po mizi razpostavljeni predmeti; razpostavljene straže; pohištvo je že razpostavljeno ♪
  21.      razpostávljati  -am nedov. (á) delati, da pride kaj na več mest: razpostavljati kozarce po mizah / razpostavljati stražarje po vasi ♪
  22.      razpostávljenost  -i ž (ȃ) stanje razpostavljenega: razpostavljenost predmetov v prostoru ♪
  23.      razpošiljálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razpošiljanje: razpošiljalni oddelek ♦ čeb. razpošiljalna matičnica ♪
  24.      razpošiljálnica  -e ž (ȃ) zastar. ekspedit: odpreti razpošiljalnico ♪
  25.      razpošíljanje  -a s (í) glagolnik od razpošiljati: razpošiljanje knjig, vabil ♪

   42.801 42.826 42.851 42.876 42.901 42.926 42.951 42.976 43.001 43.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA