Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (42.751-42.775)



  1.      razosébljenost  -i ž (ẹ̑) značilnost razosebljenega človeka: razosebljenost junakov drame
  2.      rázoven  -vna -o prid. (á) šport., v zvezi razovna stoja stoja na rokah, izvedena počasi z uleknjenim telesom: narediti razovno stojo rázovno prisl.: stoja razovno
  3.      rázovka  -e ž (á) šport. element orodne, parterne telovadbe, pri katerem je telo v vodoravnem položaju: narediti razovko / razovka stojno pri kateri ima telovadec eno nogo na podlagi, drugo pa visoko zanoženo
  4.      razovníca  -e ž (í) nar. red ž: arnica je ležala v dolgih ravnih razovnicah po senožetih (C. Kosmač)
  5.      razpacáti  -ám dov.) ekspr. razmazati: razpacati črnilo po zvezku
  6.      razpàd  -áda m ( á) glagolnik od razpasti: razpad zidovja / razpad trupla / razpad beljakovin / preprečiti razpad države, vojske ♦ fiz. radioaktivni razpad atomskega jedra pojav, pri katerem odda atomsko jedro enega ali dva delca
  7.      razpádanje  -a s (ā) glagolnik od razpadati: razpadanje kamenja, skal / razpadanje lesa, listja; razpadanje trupel / razpadanje organskih snovi / razpadanje rimskega cesarstva
  8.      razpádati  -am nedov.) 1. prehajati v dele, kose: kamen, skala razpada; trdnjava je že začela razpadati; hitro, počasi razpadati / razpadati na, v več delov 2. prehajati v svoje sestavine: listje začne razpadati; truplo že razpada // kem. prehajati v enostavne spojine ali elemente: organske snovi razpadajo; ogljikov dioksid razpada v ogljikov oksid in kisik; razpadati pri visoki temperaturi 3. približevati se prenehanju obstajanja, opravljanja svoje dejavnosti zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: armada, država začne razpadati / njun zakon že razpada razpadajóč -a -e: razpadajoč grad; razpadajoča armada; smrad po razpadajoči mrhovini
  9.      razpádek  -dka m () kar nastane pri razpadu: razpadek bolnega tkiva
  10.      razpáden  -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na razpad: razpadni procesi ♦ fiz. razpadni čas
  11.      razpadlína  -e ž (í) kar nastane pri razpadu: razpadline beljakovin
  12.      razpadljív  -a -o prid. ( í) ki (rad) razpade: razpadljiva snov; lahko, težko razpadljiv
  13.      razpádlost  -i ž (á) lastnost, značilnost razpadlega: razpadlost snovi
  14.      razpahníti  in razpáhniti -em, tudi razpáhniti -em dov. ( á; á ā) sunkovito odpreti, zlasti vrata: razpahniti oknice, vrata; razpahniti nastežaj ∙ ekspr. razpahniti oči, usta široko odpreti razpáhnjen -a -o: razpahnjena vrata
  15.      razpahováti  -újem nedov.) sunkovito odpirati, zlasti vrata: razpahovati vrata
  16.      razpalíti  in razpáliti -im, in razpáliti -im dov. ( á; á) star. 1. raznetiti: razpalil je ogenj, da se je prikazal visok plamen 2. razvneti, podžgati: skušal je razpaliti njihovo ljubezen do domovine / to je razpalilo njegovo domišljijo // zelo razburiti, razjeziti: ta krivica ga je razpalila; ko je to slišal, se je razpalil 3. spodbuditi, navdušiti: razpaliti ljudi k uporu razpáljen -a -o 1. deležnik od razpaliti: kaj si tako razpaljen; razpaljena domišljija 2. razbeljen, močno razgret: hladiti si razpaljeni obraz z vodo; od sonca razpaljena zemlja; razpaljeno ozračje
  17.      razpáljati  -am nedov. (á) star. 1. razvnemati, podžigati: razpaljal je njihovo sovraštvo 2. spodbujati, navduševati: misel o pravičnosti jih je razpaljala
  18.      razpáljenost  -i ž (á) star. razvnetost, razgretost: njen obraz je žarel od čustvene razpaljenosti
  19.      razpaljeváti  -újem nedov.) star. 1. razvnemati, podžigati: to je razpaljevalo njihove strasti 2. spodbujati, navduševati: s svojimi besedami je razpaljeval ljudi k delu
  20.      razparáč  -a m (á) ekspr. divja, krvoločna žival: tiger razparač
  21.      razpárati  -am dov. () 1. s prerezovanjem, pretrgavanjem niti narediti, da posamezni deli tkanine, oblačila ne tvorijo več celote: razparati obleko, plašč // s potegovanjem, vlečenjem niti narediti, da pletenina kot celota ne obstaja več: razparati pulover 2. navadno z vzdolžnim rezanjem, trganjem narediti, da kaj ni več celo: razparati živali trebuh 3. ekspr. s silo prekiniti določeno stanje: blisk je razparal nebo / streli so razparali tišino 4. ekspr. povzročiti velik občutek neugodja, bolečino: ta misel mu je razparala srce razpárati se priti v stanje, ko šiv (na nekaterih mestih) ne drži več: hlače so se razparale razpáran -a -o: razparan trebuh; razparana obleka
  22.      razparcelíranost  -i ž () lastnost, značilnost razparceliranega: razparceliranost posestva / zaradi razparceliranosti zemljišč ni mogoča strojna obdelava
  23.      razparcelírati  -am dov. () razdeliti na parcele: razparcelirati zemljišče razparcelíran -a -o: razparcelirano posestvo
  24.      razpásati  -pášem dov. () odstraniti komu pas: razpasati otroka; razpasal se je in se slekel razpásan -a -o: razpasan človek
  25.      razpasováti se  -újem se nedov.) star. širiti se, razširjati se: ta navada se vedno bolj razpasuje

   42.626 42.651 42.676 42.701 42.726 42.751 42.776 42.801 42.826 42.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA