Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (42.726-42.750)


  1.      razodévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razodevati: razodevanje otrok / razodevanje misli, načrtov / razodevanje humanističnih idej v umetniškem delu ♪
  2.      razodévati  -am nedov. (ẹ́) 1. odstranjevati zlasti odejo z ležeče osebe: razodevati otroka; nemiren bolnik se je vso noč razodeval 2. ekspr. delati, da kaj izve kdo drug: razodevati komu svoje misli, načrte; ne razodeva rad svojih skrivnosti / v pesmih je razodeval svoja čustva izpovedoval 3. ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: glas je razodeval, da je razburjena; njegov obraz je razodeval grozo, žalost; v njenem pogledu se razodeva milina / njegove besede so razodevale, da je bister človek razodévati se nav. ekspr. biti viden, kazati se: v vsem njegovem delu se razodeva globok humanizem // postajati jasen, očiten: v tem obdobju se vse bolj razodeva, da je otrok socialno bitje razodevajóč -a -e: stopal je ob njem, razodevajoč mu svojo skrivnost; obraz, razodevajoč trpljenje ♪
  3.      razodtujevánje  -a s (ȃ) knjiž. odpravljanje, prenehanje odtujevanja: razodtujevanje človeka ♪
  4.      razoglàv  tudi razogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki je brez pokrivala: razoglav fant; hodila je bosa in razoglava ♪
  5.      razoglávost  -i ž (ā) lastnost, značilnost razoglavega človeka: razoglavost mladih fantov ♪
  6.      razogljíčenje  -a s (ȋ) glagolnik od razogljičiti: razogljičenje spojin ♪
  7.      razogljíčiti  -im dov. (í ȋ) metal. odstraniti, odvzeti ogljik iz jekel in zlitin ♪
  8.      razonegáviti  -im dov. (á ȃ) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: razonegaviti komu načrt; vse se je razonegavilo / ta človek je vedno tako mrk, vojska ga je vsega razonegavila ♪
  9.      razopážiti  -im dov. (á ȃ) knjiž. odstraniti opaž: razopažiti stene ♪
  10.      rázor  -óra m (á ọ́) pri oranju nastali jarek, ko se ena brazda odreže na levo, druga pa na desno stran: očistiti, poglobiti razor; metati plevel v razor; iti po razoru ∙ knjiž. ladja je puščala za seboj globok razor brazdo; knjiž., redko drobni razori na obrazu gube ♪
  11.      razoránost  -i ž (á) ekspr. lastnost, značilnost razoranega: razoranost gorskih vrhov / razoranost obraza ♪
  12.      razoráti  -ôrjem in -órjem dov., razôrji razorjíte; razorál (á ó, ọ́) 1. zorati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razorati njivo, ogon 2. ekspr. narediti brazdi podobne zareze: vozovi so razorali cesto / skrbi so ji razorale obraz razorán -a -o: razoran obraz; razorani gorski vrhovi; razorana zemlja ♪
  13.      razorávati  -am nedov. (ȃ) 1. orati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razoravati njivo, ogon 2. ekspr. delati brazdi podobne zareze: divje svinje razoravajo polje / skrbi ji razoravajo čelo ♪
  14.      razorožênec  -nca m (é) knjiž. razorožen človek: streti odpor razorožencev ♪
  15.      razorožênost  -i ž (é) lastnost, stanje razoroženega: razoroženost ujetnikov ♪
  16.      razoroževánje  -a s (ȃ) glagolnik od razoroževati: razoroževanje ujetnikov ♪
  17.      razoroževáti  -újem nedov. (á ȗ) odvzemati orožje: razoroževati ujetnike; pren., ekspr. njen molk ga je počasi razoroževal razorožujóč -a -e: razorožujoč pogled ♪
  18.      razorožítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razorožiti: razorožitev sovražnih vojakov / prizadevanje za razorožitev ♪
  19.      razorožíti  -ím dov., razoróžil (ȋ í) odvzeti orožje: razorožiti sovražno četo; razorožiti ujetnike; pren., ekspr. njeno ravnanje ga je zmedlo in ga popolnoma razorožilo razorožíti se prenehati biti oborožen: vojaki so se razorožili / države naj se razorožijo razorožèn -êna -o: razoroženi ujetniki; po tem pogovoru je bil razorožen in strt ♪
  20.      razorožítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razorožitev: razorožitveni postopek / razorožitvena konferenca ♪
  21.      razosebítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razosebiti: vzroki za razosebitev človeka ♪
  22.      razosébiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) odvzeti zavest o lastni osebnosti: razosebiti človeka; v takih razmerah se človek razosebi / razosebiti delo razosébljen -a -o: razosebljeni junaki drame; biti razosebljen ♪
  23.      razosébljanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razosebljati: razosebljanje človeka / kulturno razosebljanje ♪
  24.      razosébljati  -am nedov. (ẹ́) odvzemati zavest o lastni osebnosti: stroj delavca razoseblja; v takih razmerah se človek razoseblja / razosebljati delo ♪
  25.      razosébljenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razosebiti: razosebljenje človeka; proces razosebljenja / razosebljenje dela ♪

   42.601 42.626 42.651 42.676 42.701 42.726 42.751 42.776 42.801 42.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA