Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (4.201-4.225) 
- bratomóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na oborožen spopad med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov: bratomorni boj; bratomorna vojna ♪
- bratomorílec -lca [u̯c] m (ȋ) kdor umori brata: analizirati psiho bratomorilca // ekspr. kdor se udeleži oboroženega spopada med pripadniki istega naroda ali sorodnih narodov: izdajalci in bratomorilci ♪
- bratomorílen -lna -o prid. (ȋ) bratomoren: bratomorilna vojna ♪
- bratomorílski -a -o [ls in u̯s] prid. (ȋ) redko bratomoren: bratomorilska vojna ♪
- bratomórstvo -a s (ọ̑) knjiž. dejavnost bratomorilcev: krvavo bratomorstvo ♪
- brátov -a -o (á) svojilni pridevnik od brat: bratovo posestvo / izgubiti bratovo oporo ♪
- brátovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na brate: vezala ju je globoka bratovska ljubezen / bratovski poljub / star. bratovski narod bratski / ekspr. bratovska cena zmerna, primerna / bratovska skladnica nekdaj ustanova socialnega zavarovanja delavcev in uslužbencev v rudarskih in železarskih podjetjih brátovsko prisl.: kar je imel, je bratovsko razdelil; po bratovsko skrbi zanj ♪
- brátovstvo -a s (á) bratovsko razmerje: bratovstvo in sestrstvo / občutek bratovstva ♪
- brátovščina -e ž (á) 1. ekspr. druščina, družba: zašel je v čudno bratovščino; pivska, vesela bratovščina / zelena bratovščina lovci 2. cerkveno društvo z nabožnimi ali dobrodelnimi nalogami: vpisati se v bratovščino; v procesiji so šli člani cerkvenih bratovščin / bratovščina sv. Krištofa ● piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu ♪
- brátovščinar -ja m (á) redko član bratovščine, cerkvenega društva ♪
- brátovščinski -a -o (á) pridevnik od bratovščina 2: bratovščinski sklad ♪
- brátranček tudi bratránček -čka m (á; ā) manjšalnica od bratranec: njeni mlajši bratrančki ♪
- brátranec tudi bratránec -nca m (á; ā) sin strica ali tete: to je moj bratranec; bratranec po materi / mali ali mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične ♪
- brátranka in bratránka -e ž (á; ā) nar. hči strica ali tete; sestrična: njegova bratranka ♪
- brátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na brate: simpatije do bratskih narodov; bratska skupnost narodov Jugoslavije / bratski pozdrav; gojiti bratska čustva brátsko prisl.: bratsko si deliti ♪
- brátstvo -a s (ȃ) razmerje kot med brati: bratstvo vseh ljudi / bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov; svoboda, enakost, bratstvo geslo francoske revolucije / cesta bratstva in enotnosti od Ljubljane do Djevdjelije; odlikovan z redom bratstva in enotnosti ♦ zgod. enota krvno sorodnih rodov v rodovno-plemenski družbi ♪
- bratva gl. bratev ♪
- Bráunov -a -o [-au̯n-] prid. (ā) elektr., v zvezi Braunova elektronka elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko ♪
- bráv -í ž (ȃ) star. ovce: pasti brav ♪
- brávec -vca m (á) star. oven: krepko je držal bravca ♪
- bravína -e ž (í) ovčje meso: jesti bravino; pečena bravina; kos bravine ♪
- brávka -e ž (á) nar. ovca: pasti bravke ♪
- brávo medm. (ȃ) izraža navdušeno pritrjevanje: občinstvo je klicalo: tako je, bravo ♪
- bravúra -e ž (ȗ) 1. knjiž. izredno, zlasti tehnično obvladanje česa; spretnost, dovršenost: skladbo je odigrala z vrhunsko bravuro; izvedba zahteva predvsem tehnično bravuro; bravura slikanja / izvajati bravure na trapezu; brezhibno je obvladal številne bravure tehnično zahtevna in hitra mesta v skladbi; govorniške bravure 2. star. pogumnost, drznost: boriti se z bravuro / rad govori o svoji bravuri drznem, pogumnem dejanju ♪
- bravúren -rna -o prid. (ȗ) knjiž. 1. ki izredno, zlasti tehnično obvlada kaj; spreten, dovršen: bravurni instrumentalisti / plesalka z bravurnim znanjem / bravurne akrobacije letalcev; bravurna arija tehnično zahtevna in hitra arija 2. pogumen, drzen: bravurno izzivanje filistrske miselnosti ♪
4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 4.276 4.301 
