Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (41.726-41.750) 
- ratár -ja m (á) zastar. orač: ratar je stopal za plugom / vsakdanje življenje slovenskega ratarja kmeta ♪
- ràtatà medm. (ȁ-ȁ) posnema glas bobna, trobente: četa je korakala po taktu: ratata, ratata / ratata, se je spet oglasila strojnica ♪
- rátati -am dov. (ȃ) nižje pog. 1. postati: ratati lačen; ratalo mu je dolgčas / zaradi njegovega vprašanja je ratala rdeča je zardela 2. nastati, razviti se: ni vedel, kaj bo ratalo iz tega 3. posrečiti se, uspeti: to nama bo gotovo ratalo ♪
- ráteški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Rateče: rateški prebivalci ♦ lit. rateški rokopis in Rateški rokopis več zapisov molitvenih obrazcev v slovenskem jeziku iz druge polovice 14. stoletja ♪
- ratificírati -am dov. in nedov. (ȋ) jur. potrditi, priznati: ratificirati mirovno pogodbo; skupščina je ratificirala mednarodni sporazum o zaščiti manjšin ratificíran -a -o: pogodba je ratificirana ♪
- ratifikácija -e ž (á) glagolnik od ratificirati: ratifikacija pogodbe, sporazuma; besedilo je bilo predloženo v ratifikacijo vsem vladam držav; akt o ratifikaciji ♪
- ratifikacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ratifikacijo: ratifikacijski postopek / ratifikacijske listine ♪
- ratiné -ja m (ẹ̑) tekst. rahlo, debelo blago, kosmateno na licu: obleka iz ratineja ♪
- rating -a [réjt-] m (ẹ̑) šport. število točk, s katerimi se glede na rezultate, dosežene v določenem obdobju, določi moč igralca: dobiti visok rating; ta teniški igralec, šahist je po ratingu na desetem mestu; neskl. pril.: rating lista ♪
- rátio -a [raci-] m (ȃ) knjiž. razum: v njem prevladuje ratio nad čustvom / ratio preprečuje pristop k umetniškemu jedru literarnega dela ♪
- ratíšče -a s (í) nar. vzhodno držaj: ratišče sekire / nasaditi koso na ratišče kosišče ♦ alp. ratišče cepina ♪
- rátluk -a m (ȃ) gastr. orientalska slaščica iz kuhanega škroba in sladkorja z dodatkom dišav in barvil: jesti, kupiti ratluk; ratluk z orehi ♪
- raván -i ž (ȃ) zastar. ravnina: peljati se po ravani ♪
- raván -vní ž (ȃ) knjiž. ravnina: živeti na ravni, v ravni; po ravneh tekoče reke; leteti nizko nad ravnjo; močvirna, travnata ravan / Četena Ravan / ekspr. bojna ravan ● knjiž., redko dvigati življenjsko ravan raven, nivo ♪
- ravan prid., gl. raven prid. ♪
- ravánski -a -o prid. (ȃ) knjiž. ravninski: ravanski prebivalci / ravanska vas ♪
- rávbar -ja m (á) nižje pog. ropar, razbojnik: pridružil se je ravbarjem ♦ etn. ravbarji in žandarji otroška igra, pri kateri ena skupina otrok lovi drugo ♪
- rávbarski -a -o prid. (á) nanašajoč se na ravbarje: bali so se ravbarskih tolp / ravbarski napadi ∙ pog. narediti komu ravbarsko lojtrico, ravbarske lojtrice nastaviti komu sklenjene roke, ramena, da nanje stopi in se tako povzpne ♪
- rávbšic -a m (ȃ) nižje pog. divji lovec: ravbšic je nastavil srnam zanko; lovci in ravbšici ♪
- ráven -vní in -vni ž (ā) star., navadno v imenovalniku in tožilniku ednine ravnina: priti s hriba na raven, v raven; na ravneh so se pasle črede krav ♪
- ráven tudi ravèn -vní ž, or. ed. rávnijo tudi ravnjó (á; ǝ̏ ȋ) navadno s prilastkom 1. kar opredeljuje kvalitativno vrednost pojava: dvigati izobrazbeno, kulturno, življenjsko raven prebivalstva; duševna raven učencev; zdrkniti na raven, pod raven povprečnosti; biti na visoki umetniški ravni // kar opredeljuje kvantitativno vrednost pojava: ohraniti raven dohodkov; izvoz je presegel pričakovano raven 2. publ. stopnja v razvrstitvi po položaju, pristojnosti, pomembnosti: razpravljali bodo na vseh ravneh; analize so opravili na ravni občine / konferenca na najvišji ravni konferenca vodilnih oseb, navadno šefov držav ● publ. prehajati z estetske na sociološko raven z estetskega področja na sociološko; publ. biti na ravni biti dober, kvaliteten; publ. pojava sta na isti ravni sta enakovredna; sta istovrstna; publ. biti pod ravnijo biti podpovprečen, nekvaliteten, slab ♪
- ráven stil. raván rávna -o tudi -ó prid. (á ȃ á) 1. ki se ne odklanja, ne izstopa iz osnovne smeri: potegniti ravno črto; stati v ravni vrsti; cesta je ravna, brez ovinkov / ravna drevesa / pred njim se je razprostiral raven svet, travnik; ravne ploskve; tla so popolnoma ravna brez vboklin ali izboklin; morje je bilo ravno kot miza / ravni lasje lasje, ki niso kodrasti, skodrani // ki je tak zaradi svojega namena: raven nož; dleto mora biti ravno // ki ima naravno, pravilno obliko: ima ravne noge; bil je raven kot jelka, sveča / ima grški, raven nos nos v isti črti s čelom 2. zastar. enak, enakovreden: najina položaja sta ravna; ni jima raven / ni ji ravna po lepoti 3. zastar. dosleden, načelen: je vzkipljiv, a raven človek / ima raven značaj 4. zastar. sod, paren: ravne in neravne hišne številke ◊ arhit. ravna streha streha, ki je vodoravna ali nagnjena za manj kot šest
stopinj; fiz. ravno zrcalo gladka ravna ploskev, ki odbija vpadajoče valovanje; geom. ravna ploskev ravnina ali del ravnine; jur. sorodniki v ravni črti sorodniki, ki neposredno ali posredno izhajajo drug od drugega; min. ravni prelom prelom, pri katerem je ploskev zaradi enake debeline posameznih zrn ravna, gladka; teh. ravno ozobje ozobje, pri katerem so zobje ravni; ravno steklo; vet. ravna glava glava s čelom in nosnim grebenom v isti ravnini; zool. ravno vretence vretence, ki je spredaj in zadaj ravno rávno tudi ravnó prisl.: ravno se držati, hoditi; ravno potegnjena črta; sam.: hiša stoji na ravnem ♪
- raviól -a m (ọ̑) nav. mn., gastr. izdelek iz rezančnega testa trikotne ali obročaste oblike z nadevom, navadno iz sesekljanega mesa: preliti raviole s paradižnikovo omako; zakuhati raviole v juho ♪
- rávna -e ž (á) zastar. ravnina: hodil je po gorah in po ravnah, preden je prišel na cilj ♪
- ravnálec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) delavec, ki kaj ravna: zaposlen je kot ravnalec kož ◊ teh. premakljiva priprava na pisalnem stroju, ob kateri se vlaga papir ♪
41.601 41.626 41.651 41.676 41.701 41.726 41.751 41.776 41.801 41.826