Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (41.651-41.675)


  1.      rapír  -ja m (ȋ) nekdaj ozek, ostro koničast, navadno lahek meč, zlasti za vbadanje: potegniti rapir iz nožnice; dvobojevati se z rapirjem; pren. rapir kritike je usmeril na moderne pesnike ♪
  2.      rapóntika  -e ž (ọ́) bot. alpska rastlina z rožnatimi ali škrlatnimi cveti v koških, Rhaponticum: tam rastejo košutniki, jegliči in rapontike ♪
  3.      rapórt  -a m (ọ̑) 1. kratko, ustno uradno poročanje nadrejenemu, zlasti v vojski: biti navzoč pri raportu; parada se je začela z raportom komandantu / dnevni, jutranji raport // kratko uradno poročilo nadrejenemu, zlasti v vojski: poslušati, ekspr. zdrdrati raport / imeti, žarg., voj. dati raport; napisati raport štabu 2. kratek uraden pogovor z nadrejenim zaradi kake nepravilnosti, prošnje, zlasti v vojski: zahtevati raport pri upravniku zavoda; zaradi prekrška je moral na raport h komandantu 3. knjiž., redko povezava, odnos: raport generacij / park v raportu ulic in trgov / biti v raportu s hipnotizerjem v duševni povezavi, stiku ◊ tekst. raport na preprogi, tapeti ponavljajoči se del vzorca, sosledje ♪
  4.      rapórten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na raport: raportni postopek / raportna knjiga ♪
  5.      raportíranje  -a s (ȋ) glagolnik od raportirati: raportiranje poveljniku ♪
  6.      raportírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kratko, ustno uradno poročati nadrejenemu, zlasti v vojski: padalci so raportirali svojemu inštruktorju; poveljnik častne čete je raportiral; raportirati štabu o akciji / vsak dan je moral raportirati o svojem delu ● pog., ekspr. ko pride iz službe, ženi o vsem raportira pripoveduje ♪
  7.      rapsód  -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih potujoči pevec ali recitator epskih pesmi: rapsod je pel Homerjevo Iliado; poslušati rapsoda 2. knjiž., navadno s prilastkom umetnik, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: imajo ga za narodovega rapsoda / ta pesnik je rapsod življenjske radosti ♪
  8.      rapsódičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na rapsodijo: rapsodična snov / rapsodičen opis pokrajine; rapsodična drama / rapsodična skladba rapsódično prisl.: pisati rapsodično ♪
  9.      rapsodíja  -e ž (ȋ) 1. v stari Grčiji epska pesem rapsoda: peti, recitirati rapsodije 2. knjiž. literarno delo, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: njegova pesniška zbirka je prava rapsodija / rapsodija dvajsetega stoletja / roman obsega deset rapsodij tako napisanih delov 3. muz. zlasti instrumentalna skladba svobodne oblike, navadno na osnovi ljudskih glasbenih motivov: igrati rapsodijo; rapsodija za violino in klavir ♪
  10.      raritéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. redkost: rariteta teh znamk je velika / zbirka starin in raritet / ta roman je knjižna rariteta ♪
  11.      rárog  -a m (ȃ) zool. velik morski rak brez klešč, Palinurus vulgaris: loviti raroge; okusno meso rarogov; rarogi in jastogi ♪
  12.      rás  -a m (ȃ) v etiopskem okolju, nekdaj knez ♪
  13.      rása  -e ž (á) 1. skupnost ljudi z določenimi skupnimi značilnimi telesnimi znaki, ki se dedujejo: določiti raso; pripadati določeni rasi; mešanje ras; raziskovati značilnosti ras / človeška rasa ♦ antr. alpska rasa bela rasa srednje rasti s temnimi lasmi in srednje širokim obrazom; bela rasa z belo, svetlo rjavo barvo kože; črna rasa s temno rjavo ali črno barvo kože; dinarska rasa bela rasa višje rasti s temnimi lasmi in srednje širokim ali ozkim obrazom; rumena rasa z rumenkasto ali rjavkasto barvo kože 2. knjiž., navadno s prilastkom skupnost ljudi, ki jih druži določeno dejstvo, značilnost: tradicija angleške rase / prišteval se je h gosposki rasi 3. zool., navadno s prilastkom živali iste vrste, ki se v več lastnostih razlikujejo od drugih živali iste vrste: križati rase; pasje rase in zvrsti / vsako naselje gamsov tvori posebno geografsko raso 4. gozd. prostorsko ločena populacija, ki se od druge populacije iste vrste razlikuje po eni ali več dednih lastnostih: nižinska smrekova rasa ♪
  14.      rásel  -sla -o tudi rástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) navadno s prislovnim določilom ki je rastel, kot izraža določilo: plast enakomerno raslega lesa; njeni zobje so redki in slabo rasli / atletsko rasel mornar raščen; prim. rasti ♪
  15.      rásen  -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na raso: ugotavljati rasni izvor; rasna čistost; rasne značilnosti / rasni tipi; rasne skupine / rasni nemiri; rasna diskriminacija; bati se rasnega preganjanja; rasno razlikovanje ♦ polit., soc. rasna teorija na biologizmu temelječa teorija, po kateri so značilnosti, lastnosti in pravice ljudi določene z njihovo raso rásno prisl.: rasno mešano prebivalstvo ♪
  16.      rasíst  -a m (ȋ) pristaš rasizma: nacisti so bili rasisti / napadi belih rasistov na črnce ♪
  17.      rasístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na rasiste ali rasizem: rasistična gonja; rasistična ideologija, organizacija / odklanjati stike z rasistično vlado ♪
  18.      rasízem  -zma m (ȋ) miselnost ali ravnanje, ki temelji na rasnem razlikovanju, zlasti glede na družbeno vrednost, pravice: obsojati rasizem; boj proti rasizmu ♪
  19.      ráska  -e ž (ā) redko praska: raska na kolenu ga ni bolela / na vratih omare je bilo videti nekaj rask ♪
  20.      ráskati  -am nedov. (ā) knjiž., redko 1. potegovati po čem s kakim (ostrim) predmetom; praskati: raskati po pohištvu // delati raskavo: raskati površino 2. dajati ostre, neprijetne glasove: pero je raskalo in škrtalo raskajóč -a -e: raskajoče hropenje bolnikov ♪
  21.      ráskav  -a -o prid. (á) 1. ki ni gladek: raskav omet; zgladiti raskavo površino; skorja hrasta je raskava / krava ga je polizala z raskavim jezikom; ima raskavo kožo; od dela ima čisto raskave roke / vedno je nosil moder, raskav predpasnik 2. hripav, hreščeč: govoril je z raskavim glasom; iz sobe se je slišalo raskavo smrčanje / ekspr. nekateri pravijo, da je nemščina raskav jezik ráskavo prisl.: raskavo govoriti ♪
  22.      ráskavec  -vca m (á) knjiž. zelo trden papir, na eni strani posut z drobci stekla, za brušenje, glajenje lesa; stekleni papir: obrusiti, zgladiti rob odžagane deske z raskavcem / papir raskavec ♪
  23.      raskavína  -e ž (í) redko raskava površina: otipal je raskavino stene ♪
  24.      ráskavost  -i ž (á) lastnost, značilnost raskavega: raskavost debla, površine / raskavost dlani, kože / raskavost je izginila iz njegovega glasu ♪
  25.      rást  -í ž (ȃ) 1. glagolnik od rasti: a) nadzorovati, pospeševati rast; hitra, počasna rast; rast drevja, živali; rast kosti je končana; čas rasti / rast v debelino, višino b) številčna rast društva / rast mest / rast dolgov, temperature naraščanje c) spremljati rast baletnega ansambla / duhovna, strokovna, ustvarjalna rast 2. navadno s prilastkom telo glede na velikost, višino, doseženo z naravnim, življenjskim razvojem: sosed je moje rasti; dekle lepe rasti / z oslabljenim pomenom biti močne, visoke rasti močen, visok / rože so grmičaste, plazeče rasti 3. knjiž. kar raste, navadno na polju: rast na poljih lepo uspeva / ob jezeru je gozdna rast razredčena ◊ bot. blazinasta rast nizka, s stebelci ali z listi gosto skupaj; interkalarna ali vmesna rast ob ponovni delitvi celic na že oblikovanih organih; ekon. gospodarska rast širjenje, povečevanje, proizvodnje, ki se kaže v povečanju družbenega proizvoda in narodnega dohodka na prebivalca; gozd. valovita rast lesa; zasukana rast debla pojav, da lesna vlakna ne potekajo vzporedno z daljšo osjo debla; rast lesa potek letnic, razpored žil v drevesu ♪

   41.526 41.551 41.576 41.601 41.626 41.651 41.676 41.701 41.726 41.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA