Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (41.301-41.325)


  1.      računálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na računanje: računalni postopki; računalne metode ♦ elektr. računalni stroj računalnik ♪
  2.      računálnik  -a m (ȃ) priprava za avtomatsko opravljanje računskih operacij: računati z računalnikom / namizni, žepni računalnik // elektr. elektronska naprava za reševanje nalog na osnovi vloženega programa: računalnik hrani, obdela podatke; programirati računalnik; dati, vložiti v računalnik; pomnilnik računalnika; operater pri računalniku / digitalni računalnik pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti; hišni računalnik; procesni računalnik; izhod, vhod računalnika / elektronski računalnik ♪
  3.      računálnikar  -ja m (ȃ) strokovnjak za računalništvo: šolati računalnikarje; potrebe po računalnikarjih se večajo ♪
  4.      računálniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na (elektronske) računalnike ali računalništvo: računalniška oprema, tehnika / računalniški strokovnjak, tehnik / računalniški center; računalniški čas čas, ki ga porabi računalnik za neposredno obdelavo podatkov; računalniški program; računalniški sistem; računalniška beseda niz znakov, ki jih ima računalnik za eno podatkovno enoto računálniško prisl.: računalniško obdelati podatke ♪
  5.      računálništvo  -a s (ȃ) veda o (elektronskih) računalnikih in njihovi uporabi: hiter razvoj računalništva / diplomirani inženir računalništva; komisija za računalništvo in informatiko ♪
  6.      računálo  -a s (á) 1. priprava s kroglicami kot pripomoček za računanje: vsak učenec je imel svoje računalo; računati na računalo, z računalom / šolsko računalo 2. knjiž., redko (elektronski) računalnik: sestaviti program za računalo / elektronsko računalo ◊ mat. logaritemsko računalo ravnilu podobna priprava za računanje, temelječa na logaritmih ♪
  7.      račúnanje  -a s (ȗ) glagolnik od računati: končati računanje; rezultati računanja so pravilni / pismeno računanje; računanje na pamet, na prste; računanje na računalniku, z računalnikom / danes imajo v šoli računanje matematiko / po njegovem računanju je bil oče že doma ♦ mat. logaritemsko računanje; okrajšano računanje; računanje s celimi števili, z ulomki ♪
  8.      račúnar  -ja m (ȗ) 1. ekspr. matematik: teorija znanega računarja / bil je najboljši računar v razredu 2. slabš. preračunljiv človek: je hladen, pretkan, velik računar; ne mara računarjev; imajo ga za računarja ♪
  9.      račúnarka  -e ž (ȗ) ženska oblika od računar: dobra, hitra računarka / njene oči so bile oči hladne računarke ♪
  10.      račúnarski  -a -o prid. (ȗ) slabš. preračunljiv: računarski človek / računarsko vedenje račúnarsko prisl.: njegove besede zvenijo računarsko ♪
  11.      račúnarstvo  -a s (ȗ) slabš. preračunljivost: ni ga marala zaradi njegovega računarstva; računarstvo in pohlep ♪
  12.      račúnati  -am nedov. (ȗ) 1. opravljati računske operacije: zna brati in računati; hitro, počasi računati / računati hitrost, površino; računa, koliko denarja mu bo ostalo / računati na pamet, na prste, z računalnikom ♦ mat. računati koren, logaritem; računati na pet decimalk natančno 2. dov. in nedov. napisati, povedati dolžni znesek za kaj: računati naročniku blago, prevoz; računati sto dinarjev / računati komu visoke obresti / na uro računa petsto dinarjev 3. ugotavljati, določati: računati mesece po luni / potomstvo se ponekod računa po materini liniji / računal je, kaj mora še narediti mislil, razmišljal 4. na osnovi določenih dejstev, domnev imeti, kar izraža dopolnilo, za uresničljivo, verjetno: letos računajo na večji obisk turistov; računam, da bom čez en teden doma / nihče ni računal na uspeh, z uspehom ni mislil nanj, ga pričakoval 5. misliti na kaj kot na dejstvo in ravnati v skladu s tem: računal je na denar od prodaje, pa se je uštel; računaj, da nas bo pri kosilu najmanj pet / s tem dejstvom je treba računati to dejstvo je treba upoštevati račúnati se star. šteti se, imeti se: računata se med njegove znance računajóč -a -e: jamstvo velja, računajoč od dneva prodaje; spremenil se je v hladno računajočega moža račúnan -a -o: promet, računan v dinarjih; približno, ekspr. okroglo računano stane izdelek tristo dinarjev ♪
  13.      račúnček  -čka m (ȗ) ekspr. manjšalnica od račun: za domačo nalogo imam samo tri računčke / ta računček boš že plačal ♪
  14.      račúnica  -e ž (ȗ) 1. nekdaj učbenik za učenje matematike v nižjih razredih osnovne šole: kupiti računico / računica za prvi razred; naloge iz računice 2. publ. račun, izračun: že preprosta računica pove, kakšne bodo koristi; njegova računica je nepravilna / ekonomska računica ● publ. to, kar dela, je sama računica preračunljivost, koristoljubje ♪
  15.      račúniti  -im nedov. (ū ȗ) zastar. računati: pisati in računiti / računiti na dobro letino ♪
  16.      računovódja  -e tudi -a m (ọ̑) kdor se ukvarja z vrednostnim izražanjem poslovnih dogodkov in njihovo analizo: biti računovodja v velikem podjetju ♦ ekon. finančni, stroškovni računovodja ♪
  17.      računovódkinja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od računovodja: računovodkinja je obrazložila zaključni račun ♪
  18.      računovódski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na računovodje ali računovodstvo: računovodsko delo / nadzorovanje računovodske službe ♪
  19.      računovódstven  -a -o prid. (ọ̑) računovodski: računovodstveni predpis / računovodstvena služba ♪
  20.      računovódstvo  -a s (ọ̑) dejavnost, ki se ukvarja z vrednostnim izražanjem poslovnih dogodkov in njihovo analizo: imajo dobro organizirano računovodstvo ♦ ekon. finančno, stroškovno računovodstvo // oddelek v delovni organizaciji, ki opravlja to dejavnost: več let je delal v računovodstvu ♪
  21.      račúnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na račun ali računanje: reševanje računskih problemov / odkriti računsko napako / računski center center, ki z računalniško tehniko opravlja računska dela; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; računski znak; računski zvezek zvezek za matematiko, navadno karirast; napisati domačo računsko nalogo; računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje ♦ fin. računsko leto proračunsko leto, ki se more podaljšati za nekaj mesecev, da se upoštevajo še dohodki in izdatki teh mesecev; mat. računska operacija postopek, po katerem dobimo iz enega ali več danih števil novo število; osnovne računske operacije seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje račúnsko prisl.: naloge je treba rešiti še računsko ♪
  22.      račúnstvo  -a s (ȗ) nauk o računanju s števili: osnovni pojmi računstva; računstvo in geometrija / pri računstvu se učijo o deljenju in množenju; učbenik računstva / obvladati računstvo računanje ♪
  23.      rád  -a m (ȃ) fiz., do 1980 enota za merjenje absorbirane doze ionizirajočega sevanja: meriti sevanje v radih ♪
  24.      ràd 1 ráda -o stil. -ó -í prid., m., ž., s. rájši in ráje stil. ráj, stil. rájši -a -e (ȁ á) v prislovni rabi 1. izraža pripravljenost koga opravljati kako dejanje z veseljem, zadovoljstvom: on rad dela; otroci se radi igrajo; vsakomur rad pomaga; zelo rada pleše; ekspr.: fant se res rad uči; iz srca rad ti verjamem; elipt.: ali greš z menoj? Rad; uboga, pa ne rad 2. navadno v zvezi z bi izraža voljo, željo osebka, kot jo določa sobesedilo: rad bi nastopil pred javnostjo; rad bi bil zdrav; zelo rada bi se poročila; rada, prerada bi ga spoznala; elipt.: domov bi rad; saj imaš vse, le kaj bi še rad / z odvisnim stavkom: imam rad, da prideš; nima rad, če ga obiskuješ; ne vidi rada, da kadiš 3. v zvezi imeti rad ljubiti: rad ima sosedovo hčer; rada se imata / rad ima oba, mater in očeta; otroci imajo babico zelo radi / te rastline imajo rade sončno lego // imeti nagnjenje, veselje do česa: rad ima glasbo, knjige / rad ima dobro hrano; ekspr. na obrazu se mu pozna, da ima rad žganje 4. izraža a) nagnjenost k določenemu ravnanju, dogajanju: fant rad laže; ne dajaj mu denarja, preveč rad zapravlja / ta konj se rad plaši / v brezosebni rabi: na ladji mu je rado slabo; v topol rado trešči; zelo rado jo zebe; kaj takega se rado zgodi b) pogostnost dejanja: prve češnje so rade črvive; suha koža rada razpoka 5. izraža, da se dejanje opravlja z lahkoto, brez težav: mandarine se rade lupijo / suha drva rada gorijo 6. ekspr., v zvezi rad ali nerad izraža nujnost česa: to moraš narediti rad ali nerad; rada ali nerada, vrnila se bo ● rade volje narediti z veseljem, prostovoljno; pog. rada se gledata, vidita zaljubljena sta drug v drugega; ekspr. pojdi že, bog te nima rad izraža nejevoljo, nestrpnost; ekspr. polente pa res ne bom jedel. Še rad jo boš prišel boš v tak položaj, da jo boš moral jesti; ekspr. preveč rad se ima pretirano skrbi zase; prim. rajši ♪
  25.      ràd 2 ráda -o prid. (ȁ á) nar. vzhodno, v zvezi z biti srečen, vesel: bodi rad, da imaš še starše; rada sem, da si prišel ♪

   41.176 41.201 41.226 41.251 41.276 41.301 41.326 41.351 41.376 41.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA