Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
A (41.001-41.025) 
- psíhofízika -e ž (ȋ-í) veda o odnosu med fizičnimi dražljaji in njihovimi duševnimi učinki: nova odkritja v psihofiziki ♪
- psíhofiziologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o odnosu med fiziološkimi procesi in duševnostjo: dosežki sodobne psihofiziologije / psihofiziologija dela ♪
- psihografíja -e ž (ȋ) psih. opisovanje duševnih značilnosti posameznika ali skupine: področje psihografije; biografija in psihografija ♪
- psihográm -a m (ȃ) psih. grafični prikaz duševnih značilnosti posameznika ali skupine: testni rezultati so prikazani v psihogramu ♪
- psíhohigiéna -e ž (ȋ-ẹ̑) med. skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij ♪
- psíholingvístika -e ž (ȋ-í) lingv. jezikoslovje, ki proučuje jezik s stališča duševnosti: dognanja psiholingvistike ♪
- psihologíja -e ž (ȋ) 1. veda, ki raziskuje človeško duševnost, dušeslovje: razvoj psihologije; strokovnjak za psihologijo / eksperimentalna, mladinska psihologija; okultna psihologija parapsihologija; psihologija dela, učenja ♦ ped. pedagoška psihologija; psih. globinska psihologija ki proučuje človekovo podzavest; individualna psihologija po Adlerju ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; socialna psihologija ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; psiht. klinična psihologija ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi 2. duševnost: spoznati psihologijo učenca / publ. psihologija mase ♪
- psihológinja -e ž (ọ̑) strokovnjakinja za psihologijo: psihologinja in pedagoginja ♪
- psihologizíranje -a s (ȋ) glagolnik od psihologizirati: izogniti se pretiranemu psihologiziranju / psihologiziranje oseb v romanu ♪
- psihologizírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. vnašati v kaj psihološke elemente, navadno v preveliki meri: pisatelj preveč psihologizira ♪
- psihometríja -e ž (ȋ) nauk o merjenju duševnih pojavov ♪
- psíhonevróza -e ž (ȋ-ọ̑) med. nevroza: zdraviti psihonevrozo ♪
- psihopát -a m (ȃ) psiht. značajsko, osebnostno neuravnovešen človek: biti psihopat / seksualni, shizoidni psihopat ♪
- psihopátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na psihopate ali psihopatijo: psihopatična osebnost / psihopatično stanje ♪
- psihopatíja -e ž (ȋ) psiht. značajska, osebnostna neuravnovešenost: znaki psihopatije ♪
- psihopátinja -e ž (ȃ) psihopatka ♪
- psihopátka -e ž (ȃ) ženska oblika od psihopat: oddelek za psihopatke ♪
- psíhopatologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o vzrokih, nastanku in razvoju duševnih motenj in bolezni: ukvarjati se s psihopatologijo / psihopatologija govorjenja ♪
- psíhopatolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na psihopatologijo: psihopatološki vzroki samomora / psihopatološka podoba oseb v romanu ♪
- psihopátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na psihopate ali psihopatijo: zdravljenje psihopatskih oseb / psihopatski pojavi ♪
- psíhoseksuálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) duševen in spolen v medsebojnem odnosu: psihoseksualni razvoj ♪
- psíhosociálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) duševen in družben v medsebojnem odnosu: človek je psihosocialno bitje / psihosocialni vidiki dela ♪
- psíhosociologíja -e ž (ȋ-ȋ) socialna psihologija ♪
- psíhosomátičen -čna -o prid. (ȋ-á) psihosomatski: psihosomatični pojavi / psihosomatične bolezni / psihosomatična medicina ♪
- psíhosomátika -e ž (ȋ-á) med. nauk o telesnih boleznih, nastalih zaradi vplivanja duševnih pojavov ♪
40.876 40.901 40.926 40.951 40.976 41.001 41.026 41.051 41.076 41.101