Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

A (40.876-40.900)


  1.      provokátor  -ja m (ȃ) kdor provocira: ta človek je nevaren provokator; govorili so previdno, ker so se bali provokatorjev / agent provokator ♪
  2.      provokátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na provokatorje: provokatorsko delovanje / provokatorski agent / provokatorsko vprašanje provokativno ♪
  3.      próza  -e ž (ọ̄) 1. lit. izrazna oblika, za katero je značilen navaden, ne po posebnih obrazcih urejen jezik: proza in verz / drama je pisana deloma v prozi / pesem v prozi 2. lit. literarno ustvarjanje v taki obliki, pripovedništvo: proza in poezija / utemeljitelj slovenske proze // dela v taki obliki: brati, pisati, prevajati prozo / esejistična, lirična, pripovedna, ritmizirana proza / nova zbirka krajših proz proznih del 3. knjiž., ekspr. vsakdanjost, navadnost: hotel je ubežati prozi svojega življenja / njun zakon je postal navadna proza ♪
  4.      prózahóden  -dna -o prid. (ọ̑-ọ̑) publ. ki je, se navdušuje za Zahod: prozahodna vlada / prozahodna miselnost ♪
  5.      prozáičen  -čna -o prid. (á) knjiž. vsakdanji, navaden: iz prozaičnega dovtipa je naredil veselo dogodivščino; prozaičen način življenja / ekspr. njegove pesmi so zelo prozaične, skoraj banalne ∙ ekspr. ne bodi tako prozaičen plehek, pust prozáično prisl.: prozaično misliti ♪
  6.      prozáičnost  -i ž (á) knjiž. lastnost, značilnost prozaičnega: prozaičnost in ozkost njihovega življenja; njena pisma so ga presenečala s svojo prozaičnostjo / pesnik se izgublja v prozaičnosti ♪
  7.      prozáik  -a m (á) 1. lit. kdor piše prozna dela, pripovednik: razvil se je v vidnega in plodovitega prozaika 2. ekspr. plehek, pust človek: ne bodi tak prozaik ♪
  8.      prozaíst  -a m (ȋ) kdor piše prozna dela, pripovednik: bil je pesnik, dramatik in prozaist; prozaisti povojnega obdobja ♪
  9.      prozaístika  -e ž (í) knjiž. proza: ta pisatelj sodi v vrh sodobne prozaistike / prozaistika mlajših avtorjev ♪
  10.      prozaizácija  -e ž (á) knjiž. pojav, da postane kaj prozaično, vsakdanje: prozaizacija pesniškega izraza ♪
  11.      prozodíja  -e ž (ȋ) lit. nauk o dolžini zlogov in o naglaševanju v verzu: pravila prozodije / prozodija protestantske pesmi ♪
  12.      prožína  -e ž (í) star. vzmet: iz žimnice so molele zarjavele prožine ♪
  13.      pŕsa  pŕs s mn. (r̄) pog. prsi: izbočiti prsa; krogla mu je prestrelila prsa ◊ gastr. nadevana telečja prsa ♪
  14.      prsàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ekspr. ki ima velike prsi: prsata ženska ♪
  15.      pŕsca  pŕsc s mn. (r̄) ekspr. manjšalnica od prsi: prsca novorojenčka ♪
  16.      prskáč  -a m (á) lov. kozel, srnjak, ki se goni: prskač preganja starejše kozle ♪
  17.      pŕskanje  -a s (r̄) glagolnik od prskati: slišati prskanje konj / prskanje koz ♪
  18.      pŕskati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. s silo iztiskati zrak skozi usta, nos, da nastajajo kratki, ostri glasovi: opice so začele pihati, prskati, renčati / prskati od smeha, veselja // preh. ob takem iztiskanju zraka metati, razprševati: prskati slino 2. ekspr. zaradi sile, pritiska se z ostrimi glasovi razprševati: curek vode prska iz odprtine / ob drvečih saneh je sneg prskal visoko v zrak / krogle so prskale po pesku 3. preh. z iztiskanjem razprševati: prskati barvo na platno 4. preh., ekspr. krčevito se smejoč govoriti, pripovedovati: prskati sosedu nekaj v uho; med smehom je prskal, kako je bilo pŕskati se navadno v zvezi s koza, srna kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: koze so se že začele prskati prskajóč -a -e: prskajoč smeh; prskajoče iveri ♪
  19.      pŕsnica  -e ž (ȓ) anat. kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra: bolečine za prsnico; ključnici in prsnica ♪
  20.      prsobrán  -a m (ȃ) voj. nasip iz zemlje, kamenja ob zunanjem robu strelskega jarka, položaja, ki varuje vojaka pred izstrelki: pogledati čez prsobran; vojak je naslonil puško na prsobran // zid, zaklon pred strelskim položajem sploh: ob cesti so naredili prsobran iz drevesnih debel, iz vreč peska ♪
  21.      prsták  -a m (á) zool. dateljnu podobna školjka, ki si vrta rove v kamen, Lithophaga lithophaga ♪
  22.      pŕstan  -a m (ŕ) 1. okrasni obroček za nošenje na prstu: natakniti, sneti prstan; zlat prstan; prstan z biserom, rubinom / pečatni prstan z monogramom, grbom; poročni, zaročni prstan ∙ knjiž. dal ji je prstan zaročil se je z njo 2. redko obroček, obroč sploh: zavese visijo na kovinskih prstanih ◊ arhit. prstan kolobar, obroč med stebrom in kapitelom, navadno razčlenjen; gled. Borštnikov prstan prstan kot priznanje najboljšemu slovenskemu gledališkemu igralcu za življenjsko delo; navt. prstan kovinski obroč okrogle ali ovalne oblike za privezovanje, pritrjevanje ♪
  23.      pŕstanast  -a -o prid. (ŕ) podoben prstanu: prstanasti in cevasti okraski / prstanast oblak; laguno zapirajo prstanasti otoki ♪
  24.      pŕstančar  -ja m (ŕ) zool. prstaničar: gosenica prstančarja ♪
  25.      pŕstanček  -čka m (ŕ) manjšalnica od prstan: deklica z zlatim prstančkom ♪

   40.751 40.776 40.801 40.826 40.851 40.876 40.901 40.926 40.951 40.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA